Ekskurzija članov knjižničarskega krožka, bralnega kluba ter drugih ljubiteljev pisane besede

Bralni avtobus se je v rahlo meglenem sobotnem jutru podal v našo nekdanjo prestolnico, v cesarski Dunaj.  Prestiž, razkošje, umetnost, bogastvo in brezmejna lepota, uzrta v mnogih palačah, notranjem okrasju soban, vrtovih, cerkvah in nacionalni knjižnici, nas je očarala.

Pravijo, da je Dunaj mesto glasbe, saj je tu živel kralj valčkov – Johann Strauss mlajši, dobršen del svojega življenja pa je tu preživel tudi Mozart, eden največjih glasbenih talentov vseh časov.

Drugi pravijo, da je Dunaj mesto sanj, saj je bil dom prvemu psihoanalitiku Sigmundu Freudu.

Mi pa smo Dunaj doživeli kot pravljico bogate preteklosti, ki se plete tudi danes.  Vsakega od nas je očaral drugače, vsakemu se je razkril z delčkom svoje zgodovine in umetniškega utripa.

Sončen dan, opojno dišeče vrtnice, bogat program, druženje z Marijo Terezijo, največjo  razsvetljenko vseh časov, okušanje pregrešno drage saherjeve torte, vedoželjni otroci ter mirna in varna vožnja z avtobusom – vse to je dalo pečat sobotnemu obisku Dunaja.

Kakor koli, Dunaj je tako prostran v svoji zgodovini in tako bogat v svojih zakladih, da kratek obisk le vzbudi željo po globljih poznanstvih in raziskovanjih.

Torej, za nami je le bežen obisk nekdanje cesarske prestolnice, ki kliče po novih srečanjih. Do takrat pa bomo morda odplesali nekaj dunajskih valčkov …

Marta Grkman Repolusk, vodja ekskurzije

Vtisi potnikov bralnega avtobusa:

Beseda Dunaj se mi je že kot majhni deklici zdela »velika«. A mesto ni le veliko, je tudi veličastno. Vožnja je bila neskončna, ogledi stavb pa so minili, kot bi mignil. Mene sta očarali cerkev sv. Štefana in nacionalna knjižnica.

Dunaj mi je odprl nova obzorja, drugačen pogled na svet. Izkušnja je zame še toliko bolj dragocena, ker sem prvič zabredla v svet.

Nadja Baša, 6.a

Zjutraj ob 5.10 smo odšli na dolgo pot proti Dunaju. Tam smo si ogledali veliko lepih znamenitosti in kupili spominke. Sedaj pa se vračamo nazaj domov …

Maša Poličnik, 6.a

Najbolj mi je bil všeč ogled Schonbrunna. Všeč  mi je bila tudi knjižnica. Bilo je super!

Maša Svetec, 6.a

»Plesala si na soncu , bila si brez sramu, zdaj pa tvoje sanje spijo na dežju…«

Meta Mali, 7.a

Najbolj mi je bil všeč grad (dvorec Schonbruun), hiša iz mozaika (Hundertwasser house), prosti čas in družba.

Ema Pretnar, 8.b

Moja najljubša stvar , pravzaprav dve – nakup torte  in odlična družba na busu.

Sahar termination

Na Dunaju mi je bil najbolj všeč dvorec Marije Terezije (zunanjost bolj kot notranjost), zaradi lepote in prostornosti, hribček in vodnjaki so bili prelepi. Zelo zanimivo samo mestno jedro, všeč mi je bila tudi njihova značilna sacher torta.

Lucija K., 9.b

»Prispeli na Dunaj, odšli smo na grad, pri katerem leži prelepi vrt. Odšli smo v mesto, kupili stvari in nato domov odšli.«

Brina Arbajter, 8.b

Všeč so mi bila pročelja hiš, zelo všeč mi je bila knjižnica …

neznan potnik

 

»Na Dunaj smo odšli, palačo si ogledali, knjižnico občudovali in cerkev poslikali. Nato še prosti čas imeli in vožnjo presedeli.«

Eva P.

 

Na Dunaju mi je bil najbolj všeč Habsburški dvorec.

?

 

Najbolj mi je bila všeč knjižnica, saj sem se tam počutila zelo pravljično.

?

»Če greš na Dunaj, pusti trebuh zunaj.« Dunaj je raj, prelep kraj, kjer glasba živi nešteto dni. To prav poseben je kraj, dobrot pravi raj. S knjižničarko tja smo odbrzeli, ker dobrot smo si želeli. Domov smo prišli vsi siti in veseli.

Gašper Kosel, 6. B

 

Najbolj mi je bila všeč HUNDERTWASSER HOUSE, ker mi je bilo zelo zanimivo, da hiša združuje ljudi in naravo.

?

 

Meni je bilo vse zelo všeč, predvsem Schonbrunn , še posebej vrt.

Lana Grabnar, 7.a

 

Najbolj mi je bilo všeč na vrtu za dvorcem. Seveda mi je bilo všeč tudi mesto, ki ga ne bom kar tako pozabila. Všeč mi je bilo, da smo imeli prosti čas. Upam, da kmalu ponovimo takšen izlet.

? 7.b

 

Na Dunaju mi je bilo vse všeč, ampak najbolj me ni navdušilo nekaj, kar lahko vidiš, ampak sama energija in življenje mesta, v katerem vsak človek, ki  pride, prispeva  mestu  svoj kanček sreče in upanja.

?

 

Štartal smo ob petih, ko drugi so še spali, polni pričakovanja smo se v avtobus zbasali.

Do cilja smo približno 4 ure se vozili, med vožnjo na dobro voljo seveda nismo pozabili.

Čez dan bili smo pridni res, prehodili smo ves Dunaj podolgem in počez.

Po miljah vseh prehojenih smo se po pločniku kot razkuhani makaroni vlekli.

Ko slišali smo, da je čas za oddih, od olajšanja smo na avtobus skoraj stekli .

Tu nalogo sledečo so nam dodelili, da »napište«, kakšne vtise ste dobili.

Maša Zemljič, 8.a
Ema R.Danes sem izjemno uživala, prav zaradi čarobnosti programa in prave družbe. V spominu mi bo ostal veličasten Schönbrunn ter dišeče vrtnice. Pograjala bi sicer vodičko, ki nam informacij ni približala tako, kot bi lahko, drugače pa sem z izletom zelo zadovoljna.

Najbolj mi je bila všeč knjižnica, ker sem se počutila kot v pravljici.

?

Zelo mi je bil všeč dvorec, ker z njim predstavijo življenje Marije Terezije, Franca Jožefa in cele družine. Všeč mi je bilo staro pohištvo, ki je zelo lepo in okrašeno ter neštete intarzije. Stene so bile okrašene s tapetami, družinskimi portreti , ogledali… Letaki, na katerih so bili opisi sob, ki smo jih obiskali, so bili prav prisrčni. Poleg notranjosti dvorca mi je bil zelo všeč tudi vrt.

?

Odpravili smo se na Dunaj ob zelo zgodnji uri, imeli smo dva postanka zunaj in vsi smo bili le na pol budni.

Na ogledu smo spoznali Marijo Terezijo, njene otroke in moža ter uživali v čudovitem razgledu. V ogromni knjižnici smo bili, veliko knjig videli ter vse kar smo mogli, fotografirali. Na koncu vsi izmučeni, v avtobus smo sedli, odpeljali se domov ter si sladke sanje zaželeli.

Lea Burja, 6.a

Danes mi je bilo na izletu všeč vse, najbolj pa si bom zapomnila vrt za rezidenco, saj je bil barvit in zanimiv. Zelo mi je bila všeč tudi notranjost, žal nismo smeli fotografirati. Všeč mi je bila tudi Plečnikova cerkev, predvsem oltar. Čudovita je bila tudi Avstrijska narodna knjižnica, ki domuje v prostorih nekdanje cesarske palače.

Unicam, 7.a

Ob petih zjutraj se je naša avantura začela. V avtobus smo sedli, se pripeli in odpeljali. Na začetku bi prisegli, da smo skoraj vsi spali, a že ob deveti zjutraj je naša sreča pela.

Prva destinacija: Schönbrunn – dvorec in njegovi vrtovi, primanjkovalo  ni niti kočij z belimi konji.

V muzeju nas je vabila telefonu podobna naprava; pritisneš tipko in že se predvaja glasba in sliši zabava. Sledila je vožnja z avtobusom in sprehod po ulicah.

Knjižnica, v katero smo vstopili, je bila veličastna, vsaka druga platnica je bila pozlačena, naša prisotnost je bila le začasna, a naša igrivost ukročena.

Na koncu smo šli še v središče mesta, si ogledali Štefanovo katedralo, odšli do McDonaldsa in prisluhnili kvartetu.

Pina Štubljar, 9.b

Danes se je naš dan pričel že zelo zgodaj, saj smo ob petih »odrinili« iz Kamnika. Peljali smo se približno 5 ur, ki so vsebovale tudi dva postanka. Naša prva obiskana znamenitost je bila rezidenca Franca Jožefa in Marije Terezije. Po ogledu palače smo se pomudili še na vrtu za njo, potem pa smo se podali proti Plečnikovi cerkvi. Bila je res lepa. Odpravili smo se proti centru Dunaja, si privoščili krožni ogled mesta, potem pa smo se še peš odpravili na pot. Ogledali smo si nacionalno knjižnico, ki je res navdušila knjižničarko. Od tu smo se odpravili proti TIC-u, kjer smo dobili zemljevide Dunaja in smo se podali do Štefanove katedrale. In tam smo se domenili za eno uro prostega časa. Preden smo se odpravili domov, smo se ustavili še pri »hundertwasser house« . Sledila je vožnja proti ljubemu domu in zabava s prijateljicami.

Lana Poravne, 6.b

(Skupno 175 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost