Svetovni dan hrane ponuja priložnost za razmislek, da se poudari stisko več milijonov kronično podhranjenih ljudi na svetu, na drugi strani pa imamo več kot milijardo prekomerno hranjenih ljudi.
V nekaterih delih našega planeta je hrana postala moda in prestiž. Na TV zaslonih nas zasipajo z različnimi kuharskimi oddajami, police trgovin so polno založene, ponujajo mamljive popuste na količine, ki se jim je težko odreči. Pri tem pa pozabljamo, da na svetu kar 40% te hrane pristane v smeteh.
Ob tem bi se moral vsak izmed nas zamisliti nad svojimi dejanji, saj bi za ljudi, ki trpijo hudo pomanjkanje, zavrženi ostanki hrane pomenili prepotreben obrok, ki ga največkrat nimajo.
V Sloveniji problema kronične lakote ni, se pa strokovnjaki intenzivno ukvarjajo s tem, kako odpraviti posledice neustreznega prehranjevanja in nezadostne telesne dejavnosti. Dokazano je, da sodijo dejavniki nezdravega življenjskega sloga med najpomembnejše v procesih nastajanja, napredovanja in povečanja zapletov najpogostejših nenalezljivih bolezni kot so bolezni srca in ožilja, debelosti, sladkorne bolezni in raznih vrst rakavih obolenj.
Čas, v katerem živimo, je vse manj naklonjen zdravemu načinu življenja in resnično zdravo hrano je vse težje najti.
Prav je, da se zavedamo, da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki ima organiziran sistem prehrane otrok in mladostnikov. Organiziran sistem prehrane je urejen na nivoju države in je tudi uzakonjen. Šola ima pomembno vzgojno in izobraževalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in odgovornega odnosa do sebe in svojega zdravja. Vedeti pa moramo, da se dobre prehranske navade in odnos do hrane pričnejo doma v družini.
Naj bo letošnji svetovni dan hrane vzpodbuda za vse nas, da s hrano spoštljivo ravnamo.
