Širjenje izkušenj o poučevanju na prostem

V soboto, 19. 11. 2022, smo izvedli prvi del seminarja za učitelje geografije z naslovom OPAZUJ, MERI, SKLEPAJ IN UKREPAJ LOKALNO; RAZMIŠLJAJ GLOBALNO. Seminar se je odvijal na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije. Del seminarja smo izvedli na terenu (odšli smo do Tivolija), del pa v računalniški učilnici na oddelku. Na terenu so udeleženci izvedeli kako lahko hitro in enostavno naredimo analizo vodnih virov, izdelamo vnose invazivnih rastlin v aplikacijo Uporabna geografija ter poskušali izdelati profil prsti. V računalniški učilnici smo analizirali pridobljene podatke ter se seznanili s programom izdelave ekskurzij. 

Učitelji so se strinjali, da poučevanje na prostem učence bolj motivira za delo in nam zagotovili, da bodo pridobljeno znanje uporabili pri svojem nadaljnjem delu.

Mojca Janžekovič

OBELEŽITEV ERASMUS DAYS 2022 ERASMUS+ IN GEOGRAFI

Med 13. in 15. oktobrom je po Evropi potekalo v praznovanje Erasmus Days (Erasmus dnevi). K sodelovanju se je prijavila tudi naša šola, z namenom, da geografski stroki  sporočimo koliko koristi prinaša program Erasmus+ šoli, učencem in zaposlenim, ne le na osebnostni ravni temveč tudi na strokovni.

Pripravili smo anketo, na katero je odgovorilo kar 68 učiteljev geografije iz osnovnih in srednjih šol. Rezultate smo predstavili na Lipovškovem taboru v Zasavju. 

Ugotovili smo, da kar 68% zastopanih šol na taboru sodeluje v Erasmus+ projektih, predvsem pri mobilnosti učencev in učiteljev. Le 8 šol je v preteklih letih izvedlo sledenje na delovnem mestu. Od 53 vprašanih so samo trije geografi tudi koordinatorji projektov. Ugotavljamo, da so razlogi za nesodelovanje pri Eramsus+  projektu predvsem pomanjkanje znanja za vodenje projektov, sledi pomanjkanje časa. 

Glede na zbrane podatke smo udeležencem na enostaven način predstavili Erasmus+ projekt ter številne možnosti, ki jih ponuja. Geografe smo spodbudili, da se pridružijo veliki evropski družini.

Koordinatorica

Mojca Janžekovič

Erazmus izmenjava na Kreti

Erasmus izmenjava na Kreti v mestu Heraklion je potekala od ponedeljka, 19. 9. 2022, do nedelje, 25. 9. 2022.

Aktivnosti so se izvajale v prostorih Erasmus Learn by Oloklirisi in na poklicni srednji šoli v Heraklionu.

Uvodne aktivnosti v ponedeljek so potekale v smislu predstavitev udeležencev in njihovih šol ter spoznavanja šolskih sistemov po Evropi. Sledil je voden ogled mesta Heraklion.

V torek je bilo predavanje o računalniški podpori znanstvenih eksperimentov med poukom, popoldne pa še delavnica uporabe kompletov Arduino, na kateri smo spoznali osnove programiranja vmesnikov Arduino.

V sredo smo obiskali srednjo poklicno šolo in si ogledali njihove prostore. V srednji šoli imajo programe avtomehanik, avtoelektrikar, ključavničar, maserka, frizerka, make up artist. Gostitelji so nam pokazali učilnice, v katerih poteka praktični del pouka, delavnice. Po ogledu so sledile delavnice za izvedbo eksperimentov s poceni potrebščinami ter izvedba teh eksperimentov po načinu poučevanja STEAM. Sledile so aktivnosti na prostem ter uporaba pripravljenih eksperimentov.

V sredo zvečer smo imeli skupno večerjo tradicionalnih grških jedi.

V četrtek se je odvijalo predavanje z naslovom Naučiti se, kako se učiti. Spoznali smo nekaj konkretnih strategij, kako prenesti znanje na učence, da se bodo lahko lažje učili. Sledile so delavnice Naučiti se učiti, na katerih smo razvijali strategije, kako razvijati otrokove znanstveno razmišljanje, znanstveni pristop in kreativno razmišljanje.

V petek so potekala predavanja na temo uvedbe umetnosti pri poučevanju po strategiji STEAM, popoldne pa delavnice na temo umetnost v poučevanju STEAM.

V soboto smo obiskali Tehniški muzej starodobne grške tehnologije. V muzeju smo na vodenem ogledu videli tehniške naprave, kot so prvi roboti, prve naprave za merjenje časa, razdalj, načine kriptografiranja, komunikacije na daljavo. Naprave so bile v uporabi v času stare Grčije (okoli 500 pr. n. št.).

V nedeljo smo izvedli evalvacijo programa, načrtovali uporabo usvojenih znanj, prejeli certifikate.

Peter Štubljar

Mednarodna konferenca projekta LIFEdu v Olomoucu na Češkem

Konec avgusta je v Olomoucu na Češkem potekal zaključni dogodek Erasmus + projekta LIFEdu (Learning through interdisciplinary field education), ki je bil namenjen vsem, ki jih zanima tematika učenja na prostem. Pri projektu sta poleg oddelka za geografijo Mariborske filozofske fakultete sodelovali še partnerski univerzi iz Olomouca na Češkem in Novega Sada v Srbiji.

Na pobudo izr. prof. dr. Eve Konečnik Kotnik so se dogodka udeležili tudi predstavniki DUGS-a, učiteljici Mojca Janžekovič in Nataša Mrak pa sta predstavili primere terenskega dela z učenci v gorskih pokrajinah. V okviru projekta so projektni partnerji pripravili gradiva o položaju učenja na prostem v sodelujočih državah in primerjalne analize trenutne vključenosti terenskega dela v učnih načrtih in študijskih programih. Hkrati pa so v eni od publikacij zbrani primeri konkretnih aktivnosti, ki jih lahko uporabimo pri delu z učenci in dijaki na prostem. Publikacije so dostopne na povezavi www.lifedu.upol.cz/outputs/.

Outdoor education – sustainable education activities for health and environmental awareness

Učiteljica geografije Mojca Janžekovič se je udeležila izobraževanja na prostem »Outdoor education – sustainable education activities for health and environmental awareness« , ki je potekalo od 2. do 8. julija 2022 na São Miguelu, največjem otoku azorskega arhipelaga. Namen usposabljanja je bil pokazati, kako je mogoče v študijo vključiti lokalno okolje, posvetiti pozornost podnebnim spremembam in njihovim vplivom, razširiti kulturno zavest udeležencev in strokovno angleško besedišče ter kako združiti varstvo okolja in telesna dejavnost, uporaba trajnostnih metod učenja v naravi, uporaba lokalnih naravnih virov.

Usposabljanje je bilo razdeljeno na dva dela: študijska potovanja in podporna predavanja-razprave, ki so nudila pregled možnih pedagoških strategij, trikov in splošnega teoretičnega znanja, ki potrjuje pomen neformalnega učenja pri razvoju in utrjevanju tako predmetno povezanih kot in splošne kompetence. Predavatelji so bili zelo izkušeni in zelo predani ljubitelji izobraževanja na prostem. Tako smo izvedeli, kako se je v Španiji razvijala in širila mreža tako imenovanih gozdnih vrtov, katerih glavni vzor so bile predvsem skandinavske države. Govorili so tudi o skavtskem gibanju v Španiji in drugih državah ter o tem, koliko je ta organizacija prispevala k vrednotni vzgoji mladih in ohranjanju narave nasploh. Zelo naklonjena je bila predstavitev mladega španskega znanstvenika, ki je poudaril vlogo znanstvenikov pri oblikovanju znanstveno utemeljenega pogleda na svet in njihov vpliv pri osvetljevanju podnebnih sprememb in iskanju rešitev. Najbolj pa se je dotaknila predstavitev portugalskega naravovarstvenika Manueala Nunesa, ki je izpostavil vse pomembnejši trend v evropskem šolskem izobraževanju – neformalno učenje, ki bi moralo biti veliko bolj povezano s sodobnimi učnimi načrti. Manuel je govoril v svojem rojstnem mestu Lousada, ki je leta 2014 začela Bioescola projekta, ki naj bi okrepil naravovarstvene dejavnosti in okoljsko ozaveščenost študentov nasploh na lokalni ravni. Pri tem je pomembna vloga lokalne skupnosti, ki omogoča vključevanje dijakov na vseh stopnjah šolanja. Projekt poteka že 8 let, njegove ključne besede pa so zagotavljanje biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, lokalna kulturna dediščina, vključevanje državljanov in zeleno upravljanje. Poudaril je, da je zelo pomembno ustvariti obliko sodelovanja, v katero so vključeni tako raziskovalci (Univerza v Aveiru), lokalne oblasti, skupnost in šole, ki ponuja raznolike možnosti za izvenšolsko učenje in zagotavlja potrebno materialno podporo za izvajanje učenja. dogodkov. Izjave velikih mednarodnih organizacij zvenijo spodbudno, a prave spremembe se vseeno začnejo na lokalni ravni.

Med študijskimi potovanji smo obiskali glavne čudovite kraje otoka, hodili po vulkanski pokrajini, izkusili lokalne življenjske razmere in dobili predstavo o zgodovini tega dela daleč od portugalske domovine. Kljub bujni vegetaciji je to območje tudi dober izobraževalni pripomoček za ocenjevanje človekovih vplivov. Zelo velik del flore ni lokalnega izvora in kopenska favna je tukaj presenetljivo skromna. Večkrat so bile vnesene vrste, ki so se izkazale za invazivne in so prevzele oblast na račun lokalne flore. Presenetljivo je bilo videti črede krav na vulkanskih pobočjih in grme hortenzij, ki se širijo okoli njih (tudi hortenzije so tujerodna vrsta). Pomemben vir preživetja otočanov je živinoreja in seveda turizem, ki po koroni spet dobiva zagon. In medtem ko se države celinske Evrope spopadajo s toplotnimi valovi, je bilo pri nas atlantsko podnebje prijetno milo. Kljub skoraj vsakodnevnim nevihtam smo bili deležni dovolj sonca in občutili smo južni občutek.

Zelo pomembna so bila tudi znanja in izkušnje, ki so jih med usposabljanjem izmenjali z učitelji iz drugih evropskih šol. Spet se je pokazalo, da so naši pomisleki velikokrat skoraj enaki, pogosto smo prišli do spoznanja, da bo poučevanje na prostem pripomoglo k večji povezanosti dijakov z okoljem. Vse več je govora o motnjah v duševnem zdravju, ki so pogosto vzrok za slabši učni uspeh, a jih je pogosto mogoče zlahka omiliti s tesnejšim stikom z naravo in trajnostnim uživanjem njenih bogastev, tudi s telesno dejavnostjo in izkustvenim učenjem.

Na São Miguel in drugih otokih Azorov je vsekakor veliko možnosti za odkrivanje, in to je najbolje narediti pod vodstvom dobro obveščenih in predanih domačinov. Vse to nedvomno velja tudi za Slovenijo. Bolj kot čutimo neločljivo povezanost z edinstveno naravno in kulturno dediščino, več lahko ponudimo drugim. Tudi naši učenci imajo to iskrico radovednosti, ko bi le bilo dovolj vodičev, ki bi jim pokazali pravi konec ceste!

Boost your creativity and prevent early school leaving: steps for integration and intercultural education

Učiteljica slovenščine Živa Blatnik se je med 20. in 25. junijem 2022 v Rimu udeležila izobraževanja Boost your creativity and prevent early school leaving: steps for integration and intercultural education. Skozi izkustveno učenje je spoznala temeljne metode vključujočega izobraževanja, in sicer preko aktivnih in kreativnih oblik dela. Poučila se je, kako učence spodbujati k reševanju konfliktov, razlikovanju med stereotipi in predsodki, sprejemanju drugačnosti in raznolikosti, razvijanju vseh osmih skupin kompetenc 21. stoletja na atraktiven način in tako preprečiti opuščanje obiskovanja šole oz. omogočiti uspešno napredovanje vsem učencem (tudi učencem priseljencem, učencem iz socialno šibkejših oz. nespodbudnih okolij, učencem s posebnimi potrebami ipd.).

Vse omenjene teme so bile na izobraževanju obravnavane z vidika kreativnih in aktivnih metod in oblik dela. Udeleženci so tako spoznali, da je učitelj 21. stoletja kreativen posameznik:

  • ki neprestano stremi k raznolikosti svojih učnih metod;

  • ki izbira učne oblike, ki so usmerjene k večji aktivnosti učencev;

  • ki se zaveda, da različne osebnosti in potrebe v učilnici od njega zahtevajo uporabo različnih poti do znanja;

  • ki se ne boji novosti v obliki IKT, učenja izven učilnice ipd.;

  • ki zna presoditi, kdaj prekiniti učno uro z nekajminutnimi gibalnimi aktivnosti, ki misli preusmerijo na koordinacijo telesa, pospešijo srčni utrip in pripomorejo k večji zbranosti;

  • ki se nikdar ne neha učiti in rad deli svoje izkušnje iz prakse s svojimi kolegi.

 

Dostopnost