Zbiranje izrabljenih TONERJEV in KARTUŠ
Večina tonerjev in kartuš po uporabi pristane na deponiji, kjer za razgradnjo potrebujejo vsaj 400 let. Rešitev je v recikliranju, ki prinaša veliko koristi: preprečuje zmanjšanje izrabe naravnih virov, zmanjšanje obremenitev odlagališč odpadkov in zmanjšuje količino odpadkov.
Bodi EKO FACA in KARTUŠE oziroma TONERJE prinesi v zbornico šole, kjer se nahaja poseben zabojnik.
Akcija traja do 15. maja.
Učenci 4. c in petošolci, ki torkove popoldneve preživljajo v oddelku podaljšanega bivanja, so od začetka novembra do konca januarja aktivno raziskovali, kako gre učencem in zaposlenim ločevanje odpadkov. Vsak torek sta tričlanski ekipi vse od pritličja do 3. nadstropja pregledali otoke za ločevanje odpadkov, ki se v vsakem nadstropju nahajajo na dveh straneh – ob južnem in severnem stopnišču.
Preden so se učenci odpravili na teren, so ponovili, kaj konkretno sodi v moder smetnjak za papir, rumen za embalažo, zelen za biološke odpadke in bel za ostale odpadke. Že sami eko detektivi so pred izvedeno dejavnostjo komentirali, da sta moder in bel smetnjak hitro in lahko zamenljiva, daj bi bilo bolj »logično«, da bi bil za papir namenjen koš bele barve.
Konec januarja smo zbrali vsa poročila in pripravili analizo. Kaj smo ugotovili?
Tudi za ločevanje odpadkov bi si morali vsi vzeti sekundo ali dve več in resnično premisliti, kam sodi kateri od odpadkov. Za ohranjanje čistega okolja smo namreč odgovorni prav vsi. Potrudimo se, eko detektivi smo na preži!
KAKO BABICA VZGAJA MAMO IN ATA
Babica se je razjezila,
ker je mama atu očala nalašč pohodila.
Babica se je razjezila,
ker je ata mami rekel:” Nisi več moja mila!”
Potem ju je babica v shrambo zaklenila
in za njima luč ugasnila.
Iz shrambe ju je šele takrat spustila,
ko sta drug drugemu dve uri oprosti govorila.Vinko Möderndorfer
Letošnji poudarek Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbujanje mladega bralca k razmišljanju o medgeneracijskih odnosih: vnuki – stari starši, pa tudi odrasli otroci in njihovi starši.
Zato smo se odločili, da v projekt vpletemo dve knjigi. Lansko knjigo Kako dolg je čas Mateta Dolenca, ki so jo učenci tudi letos dobili za darilo, in knjigo Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja, ki je bil letošnji izbor, za katerega se naša šola ni odločila. V knjigi Kako dolg je čas smo izbrali zgodbo z naslovom Stara in nova boja, ki govori o koristnosti, znanju in skupnem sožitju med staro in novo bojo ter odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, ki govorijo o odnosu med vnukom Andrejem in njegovo babico, odnosu med Andrejevo mamo in njeno mamo in odnosom med mamo in sinom.
Projekt smo letos lahko izvajali v knjižnici, kar je bila prijetna sprememba po dolgem času, ko učenci niso smeli v knjižnico. Učenci so prvo uro poslušali zgodbo o boji in odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, drugo uro pa so ustvarjali na pisnih podlagah, ki so barvno predstavljali starost in mladost. Za večjo dinamičnost smo jim ponudili različne možnosti ustvarjanja. Lahko so spremenili konec zgodbe, pisali slam poezijo ter likovno ustvarjali (strip). Vse na temo prebranega v prvi uri.
V zadnjem delu ure so učenci svoja dela prebrali in s pomočjo močnega aplavza izbrali najboljši izdelek. Vsa dela smo potem razstavili pred šolsko knjižnico.
Učenci so dobili tudi nalogo, da odnesejo domov pisma staršem ali starim staršem, z vprašanjem, katera spoznanja – izkušnje so jim prinesla leta in v kaj so verjeli, ko so bili mladi. Odziv je bil velik in zelo pozitiven. Hvala.
Veseli smo, da smo projekt Rastem s knjigo izpeljali tudi v tem šolskem letu in sodeč po odzivih učencev je bilo druženje s knjigama Kako dolg je čas in Jaz sem Andrej prijetno in navdihujoče.
Vodja projekta Rastem s knjigo: knjižničarka Vesna Janežič
Nekaj najbolj izvirnih besedil sedmošolcev:
V okviru projektov Hrana ni za tjavendan in Mlekastično! Izberem domače vabljeni na spletno delavnico (klik na sliko za več informacij).
V letošnjem šolskem letu smo se drugič pridružili projektu Teden pisanja z roko, katerega osrednja tema je bila »Pišem pismo prijatelju«. Nekateri smo projekt povezali že z decembrskim pisanjem voščil, dobrih želja in sporočil t. i. »skritih prijateljev«, ostali pa smo se večini aktivnosti posvetili med 18. in 22. januarjem, ko je po celotni Sloveniji tudi uradno potekal Teden pisanja z roko 2021.
Čeprav so bile letos vse aktivnosti izvedene na daljavo, smo bili udeleženci odzivni in ustvarjalni. Ustvarili smo mnogo pisnih izdelkov. S pisanjem sporočil drug drugemu smo dokazali, da lahko zapisi na roko ohranjajo povezanost in bližino med nami, še posebno v časih, ko se dolgo nismo družili. Ugotovili smo tudi, da lahko pisanje z roko in digitalna tehnologija hodita z roko v roki – s pomočjo spletnih orodij so namreč fotografije naših zapisov hitreje prišle so svojih naslovnikov.
Fotografije pisnih izdelkov so dostopne v spletni galeriji: https://photos.app.goo.gl/nNBbtiQrZ41A2JUZ9.
