KAKO NAM GRE OD ROK LOČEVANJE ODPADKOV?

O ločevanju odpadkov (zakaj in kako to počnemo) znamo vsi veliko povedati. Vse bolj naj bi se namreč zavedali, da odpadki predstavljajo potencialne surovine, ki jih tehnološko razvita industrija predela v koristne surovine, kompost ali gorivo. Tudi na naši eko šoli z ustvarjanjem iz kartona, plastenk, pokrovčkov, odpadnega papirja in tekstila vseskozi dokazujemo, da so odpadni materiali lahko ponovno uporabni.

Že v vrtcu se otroci seznanjajo z različnimi barvami košev za smeti in se učijo, kaj sodi v posamezni koš. Prvošolci vedo povedati, da odpadkov ne ločujemo le v šoli, temveč tudi doma, ko smeti odnašamo na tako imenovane otoke oz. imamo pred bloki in hišami smetnjake različnih barv.

Učenci 1. b so svoje znanje o ločevanju odpadkov ponovili preko izdelave eko kotička, kjer so tudi slikovno ponazorili, kaj sodi v posamezni smetnjak, ki stoji na šolskem hodniku.

 

V nadaljevanju smo se posvetili pravilnemu ravnanju z odpadno  kartonsko embalažo za mleko in sokove. Kako jo pravilno izpraznimo? Kako jo lahko čim bolje sploščimo oz. zložimo, da bo v košu zavzela čim manj prostora? Kam jo odvržemo? Kam odvržemo pokrovček od soka ali slamico? Odgovore na zastavljena vprašanja so učenci 1. b demonstrirali – fotografije s pripadajočimi komentarji si lahko pogledate na plakatu, ki se nahaja v eko kotičku v pritličju šole, tik ob rumenem košu za embalažo.

V mesecu marcu in aprilu (štiri tedne zapored) pa smo na teren poslali tudi eko detektivke (učenke iz 3. č: Maša Kogovšek, Neja Železnik, Milica Milev Pavlovič in Martina Spasova), ki so vsak teden pokukale v vse smetnjake na šoli in preverile, kaj se v njih nahaja. Oziroma z drugimi besedami – kako nam (učencem in učiteljem) gre ločevanje odpadkov v praksi?

 

 

 

15. marca so v 1. nadstropju v košu za papir našle mandarino ter tetrapake od sokov. Prav tako se je v 1. nadstropju v košu za biološke odpadke nahajal pokrovček od soka. V drugem nadstropju pa so bili papirčki od lizik v košu za papir.

22. marca so detektivke ugotovile, da se nepravilnosti pri ločevanju odpadkov pojavljajo v 2. in 3. nadstropju. V obeh nadstropjih so našle čigumije v košu za papir. V košu za papir se je nahajala tudi vrečka od čipsa, papir pa so našle v košu za embalažo.

V tretjem tednu raziskovanja se je največ odstopanj od ustreznega ločevanja odpadkov pokazalo v 2. nadstropju, kjer je bil ostanek žemlje v rumenem smetnjaku (embalaža), čigumiji v košu za papir ter prazne “bombice” za črnilo med ostalimi odpadki.

Pri zadnjem raziskovanju (5. 4.) so se nepravilnosti prav tako pokazale le v 2. in 3. nadstropju. V obeh nadstropjih so se čigumiji nahajali tam, kamor ne sodijo – v smetnjaku za papir ter v smetnjaku za embalažo. V smetnjaku za embalažo so dekleta našla tudi prtičke od malice.

S pomočjo eko detektivk smo prišli do sklepa, da so o ustreznem ločevanju odpadkov najbolj poučeni naši najmlajši, prvošolci. V smetnjakih v pritličju, kjer se večinoma nahajajo prvošolci, ni bilo opaziti odpadkov, ki tja ne sodijo. Tudi v prvem nadstropju so bili odpadki večinoma pravilno odvrženi (razen v dveh primerih). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da do stalnih odstopanj pri ustreznem ločevanju odpadkov prihaja ravno v 2. in 3. nadstropju, kjer se največ nahajajo starejši učenci, od 6. do 9. razreda. Težko bi rekli, da so starejši učenci neosveščeni, morda so le nedosledni in ne razmišljajo, kam odvržejo odpadke. Vsekakor bi se lahko zgledovali po mlajših učencih in dokazali, da jim ni vseeno za svet, v katerem živimo. Ločeno zbiranje odpadkov je naša skupna odgovornost!

Koordinatorica projekta:

Živa Blatnik

 

 Šolska shema

Osnovna šola Toma Brejca sodeluje v »Šolski shemi« Evropske unije.

Šolska shema je nov ukrep skupne kmetijske politike in pomeni pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi izdelki v vzgojno izobraževalnih ustanovah. Učencem brezplačno razdeljujemo dodaten obrok sadja in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov ( navadni jogurt, kefir, pinjenec, kislo mleko in skuta ). Izobražujemo jih o zdravih prehranskih navadah, lokalnih prehranskih verigah, lokalnem kmetovanju in preprečevanju zavržkov hrane.

Namen sheme je povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov pri otrocih, zmanjšati število otrok s prekomerno telesno težo, zmanjšati tveganja za nastanek bolezni sodobnega časa in izboljšati prehranske navade otrok.

Evropska unija je prijavljenim šolam namenila določeno finančno pomoč za razdeljevanje nekaterih vrst svežega sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Ob tem pa moramo zagotoviti  spremljevalne izobraževalne in promocijske aktivnosti, ki širijo zavest o pomenu uživanja svežega sadja, zelenjave in mleka.

Več si lahko preberete na spletni strani:

http://www.arsktrp.gov.si/fileadmin/arsktrp.gov.si/pageuploads/SKT/OIR/Shema_solskega_sadja/SSH_2017/Navodila_SSH_objava2017.pdf;

Modri noski širijo veselje

V prejšnjem tednu je potekala zbiralna akcija plišastih igrač pod okriljem Modrih noskov. Zahvaljujeva se vsem, ki so prinesli igračke, s katerimi bomo polepšali  trenutke bivanja tistim otrokom, ki morajo prestopiti prag Pediatrične bolnišnice v Ljubljani.

Ema Rihtar in Saša Zorman, prostovoljki

Prostovoljci sodelujemo pri čiščenju šole

Več slik si lahko pogledate s klikom na zgornjo sliko.

Prostovoljci smo se v okviru Dneva sprememb-dneva za sodelovanje odločili za sodelovanje s čistilkami. Pridružili smo se jim pri čiščenju šolskih prostorov. Ob pospravljanju smo se pogovarjali. Bile so zelo prijazne in hitro smo se ujeli. Izkušnja je bila vsekakor pozitivna in bi jo še ponovili.

Modri noski

Odgovorno s hrano!

slika_plakat_OSH

Na naši šoli že drugo leto poteka projekt Odgovorno s hrano!, v okviru katerega smo izvedli meritev zavržene hrane pri šolskem kosilu. V petek, 27. 1. 2017, smo za kosilo imeli goveji golaž, polento in solato. Učence smo povprašali, kako so zadovoljni s šolskim kosilom. Učenci so v večini odgovorili, da jim je bilo kosilo všeč in da bi ga lahko imeli večkrat na jedilniku. Kljub temu pa kar 65 % učencev ni pojedlo vsega kosila. Ker je ta odstotek zelo visok, je naš namen čim bolj zmanjšati količino zavržene hrane. Mislimo, da nam je s tem, da smo obesili plakat pred šolsko jedilnico, to vsaj delno uspelo. Še naprej si bomo prizadevali osveščati učence o zavrženi hrani ter zmanjšati količino zavržene hrane na naši šoli.

Napisal: Blaž Horvat, 9. b

Dostopnost