O ločevanju odpadkov (zakaj in kako to počnemo) znamo vsi veliko povedati. Vse bolj naj bi se namreč zavedali, da odpadki predstavljajo potencialne surovine, ki jih tehnološko razvita industrija predela v koristne surovine, kompost ali gorivo. Tudi na naši eko šoli z ustvarjanjem iz kartona, plastenk, pokrovčkov, odpadnega papirja in tekstila vseskozi dokazujemo, da so odpadni materiali lahko ponovno uporabni.

Že v vrtcu se otroci seznanjajo z različnimi barvami košev za smeti in se učijo, kaj sodi v posamezni koš. Prvošolci vedo povedati, da odpadkov ne ločujemo le v šoli, temveč tudi doma, ko smeti odnašamo na tako imenovane otoke oz. imamo pred bloki in hišami smetnjake različnih barv.

Učenci 1. b so svoje znanje o ločevanju odpadkov ponovili preko izdelave eko kotička, kjer so tudi slikovno ponazorili, kaj sodi v posamezni smetnjak, ki stoji na šolskem hodniku.

 

V nadaljevanju smo se posvetili pravilnemu ravnanju z odpadno  kartonsko embalažo za mleko in sokove. Kako jo pravilno izpraznimo? Kako jo lahko čim bolje sploščimo oz. zložimo, da bo v košu zavzela čim manj prostora? Kam jo odvržemo? Kam odvržemo pokrovček od soka ali slamico? Odgovore na zastavljena vprašanja so učenci 1. b demonstrirali – fotografije s pripadajočimi komentarji si lahko pogledate na plakatu, ki se nahaja v eko kotičku v pritličju šole, tik ob rumenem košu za embalažo.

V mesecu marcu in aprilu (štiri tedne zapored) pa smo na teren poslali tudi eko detektivke (učenke iz 3. č: Maša Kogovšek, Neja Železnik, Milica Milev Pavlovič in Martina Spasova), ki so vsak teden pokukale v vse smetnjake na šoli in preverile, kaj se v njih nahaja. Oziroma z drugimi besedami – kako nam (učencem in učiteljem) gre ločevanje odpadkov v praksi?

 

 

 

15. marca so v 1. nadstropju v košu za papir našle mandarino ter tetrapake od sokov. Prav tako se je v 1. nadstropju v košu za biološke odpadke nahajal pokrovček od soka. V drugem nadstropju pa so bili papirčki od lizik v košu za papir.

22. marca so detektivke ugotovile, da se nepravilnosti pri ločevanju odpadkov pojavljajo v 2. in 3. nadstropju. V obeh nadstropjih so našle čigumije v košu za papir. V košu za papir se je nahajala tudi vrečka od čipsa, papir pa so našle v košu za embalažo.

V tretjem tednu raziskovanja se je največ odstopanj od ustreznega ločevanja odpadkov pokazalo v 2. nadstropju, kjer je bil ostanek žemlje v rumenem smetnjaku (embalaža), čigumiji v košu za papir ter prazne “bombice” za črnilo med ostalimi odpadki.

Pri zadnjem raziskovanju (5. 4.) so se nepravilnosti prav tako pokazale le v 2. in 3. nadstropju. V obeh nadstropjih so se čigumiji nahajali tam, kamor ne sodijo – v smetnjaku za papir ter v smetnjaku za embalažo. V smetnjaku za embalažo so dekleta našla tudi prtičke od malice.

S pomočjo eko detektivk smo prišli do sklepa, da so o ustreznem ločevanju odpadkov najbolj poučeni naši najmlajši, prvošolci. V smetnjakih v pritličju, kjer se večinoma nahajajo prvošolci, ni bilo opaziti odpadkov, ki tja ne sodijo. Tudi v prvem nadstropju so bili odpadki večinoma pravilno odvrženi (razen v dveh primerih). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da do stalnih odstopanj pri ustreznem ločevanju odpadkov prihaja ravno v 2. in 3. nadstropju, kjer se največ nahajajo starejši učenci, od 6. do 9. razreda. Težko bi rekli, da so starejši učenci neosveščeni, morda so le nedosledni in ne razmišljajo, kam odvržejo odpadke. Vsekakor bi se lahko zgledovali po mlajših učencih in dokazali, da jim ni vseeno za svet, v katerem živimo. Ločeno zbiranje odpadkov je naša skupna odgovornost!

Koordinatorica projekta:

Živa Blatnik

 

(Skupno 561 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost