V trenutnih življenjskih okoliščinah smo v 5.c želeli dneve polepšati s srčnimi, pozitivnimi sporočili. Tako sva učiteljici z učenci preko video konference najprej prebrali kratko zgodbo z naslovom Veriga nasmehov. S pogovorom o prebrani vsebini smo ozavestili, da nasmeh ne zahteva veliko, pa vendar lahko nekomu veliko pomeni. Kot bistveno sporočilo zgodbe smo povzeli: na nasmeh se navadno odzovemo z nasmehom, kar sprošča v nas prijetne občutke sreče. Odločili smo se, da bomo učenci in učiteljici ustvarili svojo verigo nasmehov, ki bo neslišno čakala v kotičkih Kamnika in okolice. Iz različnih materialov ustvarjeni nasmehi so krasili naša okna oziroma so bili opomniki nekje na poti ali drevesu. Ustvarjanje iz naravnih materialov je bilo še posebej zabavno, ker na ta način spoznavamo tudi raznolike možnosti izkazovanja lastne kreativnosti v naravi. V upanju, da so jih mimoidoči opazili in se morda nasmehnili, jih bomo ustvarjali tudi v prihodnje.
Ključne ugotovitve ob refleksiji našega dela, dejanj in spremljajoče občutke smo strnili v naslednjih zaključnih povedih. Nasmeh, pozdrav in topla beseda nas nič ne stanejo, pa vendar z njimi krepimo medsebojne odnose in polepšamo dneve drug drugemu. Tudi učenci so izpostavili, da so bili ob ustvarjanju veseli. S tovrstnimi dejanji ne pridobimo zgolj posamezniki temveč se krepimo tudi kot družba.
Še povezava do zgodbice Veriga nasmehov: http://www.blanshcreations.com/files/KALIRIA/ZGODBE/VERIGA_NASMEHOV.pdf
Zapisali: Patricija Urankar in Anja Žavbi
