DAN 1 (21. 4.)
V nedeljo, 21. 4. 2024, smo se s 15 učenci OŠ Toma Brejca odpravili na enotedensko izmenjavo v Cordobo v Španiji. Naš potovalni dan se je začel z odhodom izpred šole ob 12. uri, ko nas je avtobus odpeljal do letališča v Zagrebu. Po oddaji prtljage smo se odpravili na svoj terminal in tam kaj hitro dočakali vkrcanje na letalo. Let je bil zelo miren, na krovu pa smo imeli kar nekaj učencev, ki so leteli prvič in vidno uživali v letu. Po večernem pristanku v Malago so se naši načrti, da se z avtobusom hitro odpravimo v Cordobo, kjer nas čakajo španske družine, hitro pokvarili. Ugotovili smo namreč, da je nekdo ponesreči vzel potovalni kovček ene od naših učenk, svojega pa je pustil na letališču. Hitro smo poiskali pomoč letališkega osebja, ki je prijazno pomagalo rešiti nastalo situacijo. Čeprav smo bili vsi malo utrujeni, pa smo z interaktivno igro na letališču ter smehom hitro pregnali dolgčas. Učenkin potovalni kovček so kmalu vrnili, mi pa smo se se odpravili na avtobus. Po dveh urah vožnje smo prispeli v Cordobo, kjer smo polni adrenalina in pozitivne nervoze zagledali španske družine, ki so nas kljub zamudi pričakale z velikim nasmehom in prijaznimi pozdravi.
DAN 2 (22. 4.)
V ponedeljek smo se okoli devete ure zjutraj zbrali v šoli. Tam smo sprva poslušali nagovor ravnatelja, nato pa odšli v manjšo telovadnico. V njej nas je pričakal španski učitelj športne vzgoje in nam razložil pravila igre, ki naj bi se jo igrali. Večina nas je bila sprva malce zmedenih, a po nekaj ponovitvah navodil smo končno razumeli potek igre. Igrali smo se bingo, da bi se med seboj malce spoznali. Odšli smo na zunanje igrišče in igra se je začela. Na začetku smo bili vsi malce sramežljivi, a smo se kmalu opogumili in se začeli pogovarjati tudi s španskimi učenci. Proti koncu igre nihče ni več sledil navodilom, vendar nam je ta igra zelo pomagala, da smo premagali prvoten strah. Po končani igri smo se zopet vsi zbrali in peš odšli do Mezquite. Z nami se je odpravil tudi njihov učitelj zgodovine, ki nam je med potjo in v času ogleda razlagal o njeni zgodovini. Ko smo prispeli do Mezquite, smo najprej pojedli malico, nato pa se razdelili v manjše skupine. Vsaka od teh skupin je s svojim učiteljem odšla noter. Tam smo videli različne oltarje, stebre, grobnice, vitraje in seveda tudi vse poslikali. Na koncu ogleda smo se vsi skupaj z avtobusom odpravili domov. Popoldne smo nato preživeli z družinami.
DAN 3 (23. 4.)
V torek smo se zgodaj zjutraj odpravili v Granado. Na poti do mesta smo se ustavili na bencinski črpalki, kjer smo si lahko kupili kaj za pod zob. V Granadi smo najprej počakali vodiča in se nato odpravili na voden ogled po mestu. Tam smo si ogledali ostanke muslimanskega mesta. Na ogledu smo bili vsi utrujeni, ker smo veliko hodili in bilo je vroče. Po ogledu smo imeli malo prostega časa in malico, potem pa so dekleta zaplesala sredi trga. Po kratki pavzi smo se odpravili v Alhambro, kjer smo si ogledal zadnjo muslimansko trdnjavo in njene lepe vrtove. Potem smo si šli ogledat še notranjost palače in notranje vrtove. Po ogledu notranjosti Alhambre smo si ogledali še stražni stolp, kjer so se prepletala različna arhitekturna obdobja, tako kot drugje v Alhambri. Najbolj smešno nam je bilo, da smo morali nositi nahrbtnike spredaj, da ne bi česa poškodovali. Ob koncu ogleda smo šli nazaj v mesto, kjer smo se sami s španci odpravili ogledat cerkev. Z nami je šel tudi njihov prevajalec angleščine iz Kanade, s katerim smo vsi imeli svoje zanimive pogovore. Po ogledu celotne Alhambre in Granade smo se z avtobusom odpravili proti Cordobi. Ponovno smo se ustavili na postajališču ob avtocesti, kjer smo se spočili in pojedli večerjo. Potem smo se odpravili do Cordobe brez postankov. Tja smo prišli okoli 23.00. Ob prihodu smo bili zelo utrujeni, zato smo odšli naravnost v “domačo” posteljo.
DAN 4 (24. 4.)
V sredo smo se okoli devete ure zjutraj zbrali v šoli. Odpravili smo se v učilnico, v kateri so nas razdelili po skupinah, dva Španca in dva Slovenca. Začeli smo delo na projektu na temo vode. Po tem pa smo se odpravili v Casa del Agua. Tam so nam v prvi sobi predstavili malo o zgodovini vode in vodnega sistema v Španiji. Za naslednjo sobo pa smo se morali razdeliti v dve skupini. Najprej si je sobo ogledala slovenska skupina, potem pa še španska. Medtem ko smo čakal, da si Španci ogledajo sobo, pa smo se mi, Slovenci, na dvorišču hiše zabavali s snemanjem Mannequin challengea. Kasneje smo si ogledali še zadnjo sobo, v kateri smo lahko videli, kako so prali oblačila, preden so poznali pralne stroje. Po končanem ogledu so nekateri ostali v mestu in odšli na kosilo, drugi pa domov. Popoldan se nas je velika večina dobila v mestu, kjer smo se skupaj podružili.
DAN 5 (25. 4.)
V četrtek smo se ob osmih zjutraj zbrali v šoli IES Trassiera v eni izmed učilnic. Nadaljevali smo s projektom na temo vode, ki smo ga začeli že prejšnji dan. Kasneje smo se peš sprehodili do parka La Asomadilla, kjer smo imeli orientacijske igre. Ko smo prispeli do parka, smo dobili natančna navodila skupaj z zemljevidom. Navodilo je bilo, da v parih poiščemo kraje, ki so bili na slikah, in da se slikamo na istih mestih. Večina nas navodil ni upoštevala in smo se v večjih skupinah skupaj odpravili iskat kotičke. Zmagovalca sta bila nagrajena s kosilom v Taco Bellu. Ko smo se vsi zbrali pred parkom, smo se peš odpravili nazaj proti šoli. Nekateri so ostali v mestu in tam jedli kosilo. Popoldne je vsak preživel različno. Ob koncu dneva se nas je večina zbrala v parku na skupnem druženju.
DAN 6 (26. 4.)
V petek smo se okoli osmih zjutraj z avtobusom odpeljali izpred šole. Tokrat nismo bili sami, v El Torcal smo bili namreč namenjeni z vsemi učenci 3. ESO (Educación Secundaria Obligatoria). Tja smo prispeli okoli desetih dopoldan. Po kratkem postanku smo se počasi odpravili proti prvi razgledni točki. Tam smo se za kratek čas ustavili, naredili skupinsko sliko, si ogledali razgled, ki je segal vse do morja, in spet vzeli pot pod noge. Hodili smo skozi čudoviti tako imenovani španski Kras. Ta edinstvena pokrajina je znana zaradi nenavadno oblikovanih kamnov. Spada tudi pod UNESCO-vo svetovno dediščino. Sprehajali smo se skozi ozke uličice, omejene z višjimi kamni, ter pod krošnjami dreves, ki so rastla povsod, kjer so (fizično, statistično, kemično, biološko, psihično, botanično) mogla. Ob poti so španski učenci ponosno prepevali cordobško nogometno himno. Ob sklenitvi krožne poti smo si privoščili malico in se še malo podružili. Okoli treh popoldan smo se poslovili od narave in se napotili v mesto Cordoba.
Okoli šestih popoldan istega dne smo se s celotno druščino odpravili v bližnji lokal, v katerem so stregli na španski način pripravljene polže. Naše reakcije so bile mešane. Potem smo se skupaj sprehodili do bližnje pekarne, saj nas polži niso niti malo nasitili. V srednje velikem parku smo se nato družili še kakšno uro, preden smo se vrnili domov.
DAN 7 (27. 4.)
V soboto smo imeli dan z družinami. Dan smo preživeli različno – nekateri so se odpravili v Sevillo, drugi so se družili doma, tretji pa smo ta dan namenili raziskovanju Cordobe. Zbudili smo se okoli 9.00 in se odpravili v churros bar Marta na zajtrk. Naročili smo churrose, ki so bili odlični. Ko smo pojedli, smo se odpravili ogledovat mesto. Ta dan so Španci praznovali las cruces de mayo in so na različna mesta postavili prelepe križe iz različnih rož. Na različna mesta smo si odšli pogledat križe iz rož. Zraven vsakega križa je bila tudi manjša zabava, zato smo se pri vsaki malo ustavili. Med hojo smo se tudi kje ustavili, da smo kupili spominke. Po ogledu vseh križev smo se odpravili na veliko teraso, na kateri so ljudje plesali flamenko in se zabavali. Tam smo se za nekaj časa ustavili in samo počivali. Čez nekaj časa smo odšli s taksijem nazaj proti domu. Doma smo pojedli kosilo in si malo odpočili. Okoli 17.00 smo se odpravili na zabavo presenečenja za njihov teto. Na zabavi se je plesalo in pelo. Bilo je zelo zabavno. Po zabavi nas je oče od Španke pobral in nas hitro odpeljal domov. Doma smo spakirati in se pripravili na naslednji dan ter pojedli večerjo in odšli spat.
DAN 8 (28. 4.)
V nedeljo je slovenski del skupinske mobilnosti Erasmus krenil proti domu. Zbrali smo se tako Španci kot Slovenci za vogalom njihove šole, da skupaj potočimo solze in se za nekaj časa poslovimo. Najbolj smo bili žalostni, ker ena izmed Špank ne bo prišla v Slovenijo. Poslovitev od Špancev je bila težka, saj smo se v tednu zelo povezali. Tudi družine so nas lepo sprejele v domove. Po vseh teh objemih, so nas učiteljice zvlekle na avtobus, s katerim smo se s solzami v očeh odpeljali v mesto Málaga. Ko smo prispeli, smo se odpravili na čudovito peščeno plažo. Presenetile so nas zelene papige, ki so nam delale družbo. Na plaži so se nekateri sončili, nekateri so skoraj zmrznili in “ta pogumni” so si upali zaplavati v mrzle valove španskega morja. Za hec pa smo tudi v pesek zakopali nekaj naših junakov. Ko je bil čas za kosilo, smo se odpravili v restavracijo La mar del garum, v kateri smo si privoščili nekaj tradicionalnih jedi. Okusili smo tudi izvrstno paello! Za konec pa smo se posladkali še s sladoledom. Po kosilu smo se odpravili nazaj na plažo in čez nekaj časa smo že skočili na avtobus, ki nas je pripeljal do letališča v Málagi. Do letališča smo imeli le pet minut vožnje. Ko smo oddali prtljago, so nekateri učenci odšli v trgovino kupit spominke. Vsi smo se vkrcali na letalo, vklopili letalski način in odleteli do Zagreba. Let je bil miren in prijeten. Ko smo prišli z letališča, nas je tam že čakal naš majhen avtobus, ki nas je odpeljal v Slovenijo. Naši predragi starši so nas pri šoli že nestrpno čakali vsi utrujeni, saj je bila ura 3 zjutraj. Vsi smo domov prišli živi in zdravi, zahvaljujoč našim trem vrhunskim učiteljem.
Potovalni dnevnik so skupaj zapisali: Sara Pavec, Špela Štrumbelj, Janja Pondelek, Neli Jenčič Turk, Neja Hostnik, Ana Gradišek, David Kokalj, Aiša Samardžić, Tjaša Krapež, Alina Seliškar, Zoja Devčić Kokalj, Lin Movern Lukše, Maša Šubelj, Leon Komac in Jona Golob ter učiteljici Brigita Zadnik in Breda Banovšek.
