20. 3. 2023 | Erasmus+ KA1

V sklopu projekta Erasmus KA 122 se je knjižničarka Marta Grkman Repolusk v dneh od 13. do 17. 3. 2023 udeležila izobraževanja z naslovom Izkustveno učenje v Firencah: Trajnostni turizem in potovalna psihologija v praksi, ki je potekalo v Firencah, v studiu predavateljice Monice Ogaz.
Na izobraževanju so se udeleženci seznanili s sodobnim pristopom do potovanj in odkrivanj novih okolij, seznanili so se z uvajanjem v okoljsko in turistično psihologijo, eko psihologijo, trajnostnim turizmom, psihogeografijo in izkustvenim potovanjem. Turistične izkušnje ponujajo priložnosti za odkrivanje lepih krajev, ob tem pa tudi odkrivanja sebe, saj so potniki v novih situacijah, v neznanem okolju povsem drugi ljudje.
Poudarek izobraževanja je bil na doživljanju Firenc na dinamičen način, saj so udeleženci pri sprehodu (gibanju) po starem mestnem jedru in tipičnih okrožjih ter turističnih četrtih Firence pozorno opazovali, zaznavali vse videno, si poskušali vse čimbolj podrobno zapomniti in občutiti.
Prvi dan je bil namenjen predstavitvi vseh udeležencev ter šol in šolskih sistemov, v katerih posamezniki delujejo. V skupini so bile same učiteljice, štiri z Danske in 1 iz Anglije, torej skupaj 6 udeleženk in predavateljica Monica Ogaz, po rodu Mehičanka, ki pa je pred 19 leti prišla v Firence študirat slikarstvo, se tu poročila in je zdaj 1 leto zaposlena na Europass Akademiji za učitelje. Je certificirana svetovalka trenerka gestalt in art terapije.
Po uvodni teoriji eksperimentalnega izobraževanja, kjer je bilo ponovno predstavljeno delovanje in teorije Aristotela, Marie Montessori in drugih pedagogov, se je že prvi dan pričelo izkustveno odkrivanje Firenc. Po vodenem sprehoda do tržnice San Lorenzo, kjer je bilo potrebno z vsemi čuti doživeti razkošje sadno-zelenjavne tržnice, so udeleženci vsa ta občutja shranili v »potovalni kovček«, kar so izrazili v likovnem in literarnem smislu in predstavili soudeležencem. Pomembno sporočilo se je navezovalo tudi na vsebino kovčka, ki že vse življenje potuje s človekom, z vrednotami in spomini. In pomembnim izročilom, da mora človek na potovanju odpreti srce: se predati občutkom, vonjati ulice, tipati zidove, skulpture, gledati in videti drobne razpoke v umetelnem kipu, poslušati, kaj in kako »govorijo« trgi, ozke ulice …
V naslednjih dneh je v času jutranjih ur predstavljena teorija v drugem delu pouka vedno praktično zaživela. Udeleženci izobraževanja so se srečali z izkustveno teorijo učenja, ki poudarja, kako naše izkušnje, vključno z našimi mislimi, strahom, čustvi in okoljem, vplivajo na naš proces (David Kolb). Brez radovednosti, ki jo je nujno treba zbuditi v vsakem otroku (in odraslem), ne bi nikoli prišli do spoznanj in zakonitosti, ki nas spremljajo (Newtonovi zakoni fizike, Flemingov penicilin, Marie Curie in radioaktivnost in mnogi drugi primeri).
Firence s svojo zgodovino in umetnostjo predstavljajo presežek lepote, ki ga lahko hrani eno mesto. Smisel potovanja je v tem, da se izgubimo, da potem lahko najdemo nekaj dobrega v sebi. Izgubljanje je pot k rešitvam, zato je bila naloga naslednjega dne, da se udeleženci s tržnice San Ambrogio, kjer je bilo ponovno potrebno vsrkati vonjave, glasove in okuse, sami vrnejo v studio, kjer je potekal pouk. Vsak je moral najti svojo pot, svoj način, uriti spomin, sestavljati koščke poti, ki je udeležence pripeljala na dani naslov. Soočenje z lastnim labirintom, ki ga v svoji glavi sestavlja vsak posameznik, je bila dobra vaja za soočenje s strahovi, nelagodjem, zakrčenostjo in iskanjem rešitev.
V teoretičnem delu je bila predstavljena Maslowa hierarhija človeških potreb: fiziološke potrebe (zrak, voda, hrana, prebivališče, spanje, oblačila, reprodukcija), varnostne potrebe (osebna varnost, zaposlitev, zdravstvena varnost …), ljubezen in pripadnost (prijateljstvo, družina, vezi …), spoštovanje (status, moč, svoboda …) ter samouresničenje (postati največ, kar je mogoče). Samocenzura je najbolj transcendenten del piramide, zato je bilo potrebno v praktičnem delu ustvariti potovanje pisane piramide z vidiki, ki bi jih kot popotniki radi spodbujali. Teorijo preizkusiti s prakso – to je nujno potrebno storiti, če želimo, da učenci in mi spoznamo sebe.
Cilj izobraževanja o globalnem državljanstvu je v opolnomočenju učencev vseh starosti, da prevzamejo aktivne vloge, tako lokalno kot globalno, pri gradnji bolj miroljubnih, strpnih in vključujočih in varnejših družb.
Pri raziskovanju kraja je potrebno objeti moči, s katerimi razpolagami in negotovost, ki je tudi prisotna. Podzavestno želimo imeti vse pod nadzorom in vedeti, kako stvari tečejo. Toda ustvarjalnost nas uči, da ne moremo vsega vedeti, da se moramo prepustiti procesu.
Psihogeografija, ki je zaokrožila celotno izobraževanje, spodbuja popotnika, da v deželi ali kraju, ki jo/ga obišče ali po njej potuje, spozna domačine, se poskuša naučiti jezik, ki ga govorijo, se prepusti kraju in času in je prisoten tukaj in zdaj.
Zaključek je minil v duhu razmišljanja avtorja knjige Misli kot Leonardo da Vinci, iskrivega in karizmatičnega govornika ter vodja na področjih kreativnega razmišljanja, g. Michaela J. Gelba, ki pravi: bodi radoveden, razmišljaj neodvisno, izboljšaj svoje čute, vadi tišino, ki je ključ do sebe, preuči mojstre, okusi hrano ter objemi kaos in negotovost.
V duhu te popotnice bo potekalo delo v šolski knjižnici, pri knjižničarskem krožku ter bralnem klubu, saj je tu dosežen pogoj maloštevilne skupine (do 15 učencev), kar omogoča opisan način dela.
Marta Grkman Repolusk
21. 10. 2022 | Erasmus+ KA1

V soboto, 19. 11. 2022, smo izvedli prvi del seminarja za učitelje geografije z naslovom OPAZUJ, MERI, SKLEPAJ IN UKREPAJ LOKALNO; RAZMIŠLJAJ GLOBALNO. Seminar se je odvijal na Oddelku za geografijo FF v Ljubljani v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije. Del seminarja smo izvedli na terenu (odšli smo do Tivolija), del pa v računalniški učilnici na oddelku. Na terenu so udeleženci izvedeli kako lahko hitro in enostavno naredimo analizo vodnih virov, izdelamo vnose invazivnih rastlin v aplikacijo Uporabna geografija ter poskušali izdelati profil prsti. V računalniški učilnici smo analizirali pridobljene podatke ter se seznanili s programom izdelave ekskurzij.
Učitelji so se strinjali, da poučevanje na prostem učence bolj motivira za delo in nam zagotovili, da bodo pridobljeno znanje uporabili pri svojem nadaljnjem delu.
Mojca Janžekovič
17. 10. 2022 | Erasmus+ KA1, Novice

Med 13. in 15. oktobrom je po Evropi potekalo v praznovanje Erasmus Days (Erasmus dnevi). K sodelovanju se je prijavila tudi naša šola, z namenom, da geografski stroki sporočimo koliko koristi prinaša program Erasmus+ šoli, učencem in zaposlenim, ne le na osebnostni ravni temveč tudi na strokovni.
Pripravili smo anketo, na katero je odgovorilo kar 68 učiteljev geografije iz osnovnih in srednjih šol. Rezultate smo predstavili na Lipovškovem taboru v Zasavju.
Ugotovili smo, da kar 68% zastopanih šol na taboru sodeluje v Erasmus+ projektih, predvsem pri mobilnosti učencev in učiteljev. Le 8 šol je v preteklih letih izvedlo sledenje na delovnem mestu. Od 53 vprašanih so samo trije geografi tudi koordinatorji projektov. Ugotavljamo, da so razlogi za nesodelovanje pri Eramsus+ projektu predvsem pomanjkanje znanja za vodenje projektov, sledi pomanjkanje časa.
Glede na zbrane podatke smo udeležencem na enostaven način predstavili Erasmus+ projekt ter številne možnosti, ki jih ponuja. Geografe smo spodbudili, da se pridružijo veliki evropski družini.
Koordinatorica
Mojca Janžekovič
26. 9. 2022 | Erasmus+ KA1
Erasmus izmenjava na Kreti v mestu Heraklion je potekala od ponedeljka, 19. 9. 2022, do nedelje, 25. 9. 2022.
Aktivnosti so se izvajale v prostorih Erasmus Learn by Oloklirisi in na poklicni srednji šoli v Heraklionu.
Uvodne aktivnosti v ponedeljek so potekale v smislu predstavitev udeležencev in njihovih šol ter spoznavanja šolskih sistemov po Evropi. Sledil je voden ogled mesta Heraklion.

V torek je bilo predavanje o računalniški podpori znanstvenih eksperimentov med poukom, popoldne pa še delavnica uporabe kompletov Arduino, na kateri smo spoznali osnove programiranja vmesnikov Arduino.

V sredo smo obiskali srednjo poklicno šolo in si ogledali njihove prostore. V srednji šoli imajo programe avtomehanik, avtoelektrikar, ključavničar, maserka, frizerka, make up artist. Gostitelji so nam pokazali učilnice, v katerih poteka praktični del pouka, delavnice. Po ogledu so sledile delavnice za izvedbo eksperimentov s poceni potrebščinami ter izvedba teh eksperimentov po načinu poučevanja STEAM. Sledile so aktivnosti na prostem ter uporaba pripravljenih eksperimentov.
V sredo zvečer smo imeli skupno večerjo tradicionalnih grških jedi.
V četrtek se je odvijalo predavanje z naslovom Naučiti se, kako se učiti. Spoznali smo nekaj konkretnih strategij, kako prenesti znanje na učence, da se bodo lahko lažje učili. Sledile so delavnice Naučiti se učiti, na katerih smo razvijali strategije, kako razvijati otrokove znanstveno razmišljanje, znanstveni pristop in kreativno razmišljanje.
V petek so potekala predavanja na temo uvedbe umetnosti pri poučevanju po strategiji STEAM, popoldne pa delavnice na temo umetnost v poučevanju STEAM.
V soboto smo obiskali Tehniški muzej starodobne grške tehnologije. V muzeju smo na vodenem ogledu videli tehniške naprave, kot so prvi roboti, prve naprave za merjenje časa, razdalj, načine kriptografiranja, komunikacije na daljavo. Naprave so bile v uporabi v času stare Grčije (okoli 500 pr. n. št.).
V nedeljo smo izvedli evalvacijo programa, načrtovali uporabo usvojenih znanj, prejeli certifikate.

Peter Štubljar
31. 8. 2022 | Erasmus+ KA1

Konec avgusta je v Olomoucu na Češkem potekal zaključni dogodek Erasmus + projekta LIFEdu (Learning through interdisciplinary field education), ki je bil namenjen vsem, ki jih zanima tematika učenja na prostem. Pri projektu sta poleg oddelka za geografijo Mariborske filozofske fakultete sodelovali še partnerski univerzi iz Olomouca na Češkem in Novega Sada v Srbiji.
Na pobudo izr. prof. dr. Eve Konečnik Kotnik so se dogodka udeležili tudi predstavniki DUGS-a, učiteljici Mojca Janžekovič in Nataša Mrak pa sta predstavili primere terenskega dela z učenci v gorskih pokrajinah. V okviru projekta so projektni partnerji pripravili gradiva o položaju učenja na prostem v sodelujočih državah in primerjalne analize trenutne vključenosti terenskega dela v učnih načrtih in študijskih programih. Hkrati pa so v eni od publikacij zbrani primeri konkretnih aktivnosti, ki jih lahko uporabimo pri delu z učenci in dijaki na prostem. Publikacije so dostopne na povezavi www.lifedu.upol.cz/outputs/.
25. 7. 2022 | Erasmus+ KA1

Učiteljica geografije Mojca Janžekovič se je udeležila izobraževanja na prostem »Outdoor education – sustainable education activities for health and environmental awareness« , ki je potekalo od 2. do 8. julija 2022 na São Miguelu, največjem otoku azorskega arhipelaga. Namen usposabljanja je bil pokazati, kako je mogoče v študijo vključiti lokalno okolje, posvetiti pozornost podnebnim spremembam in njihovim vplivom, razširiti kulturno zavest udeležencev in strokovno angleško besedišče ter kako združiti varstvo okolja in telesna dejavnost, uporaba trajnostnih metod učenja v naravi, uporaba lokalnih naravnih virov.
Usposabljanje je bilo razdeljeno na dva dela: študijska potovanja in podporna predavanja-razprave, ki so nudila pregled možnih pedagoških strategij, trikov in splošnega teoretičnega znanja, ki potrjuje pomen neformalnega učenja pri razvoju in utrjevanju tako predmetno povezanih kot in splošne kompetence. Predavatelji so bili zelo izkušeni in zelo predani ljubitelji izobraževanja na prostem. Tako smo izvedeli, kako se je v Španiji razvijala in širila mreža tako imenovanih gozdnih vrtov, katerih glavni vzor so bile predvsem skandinavske države. Govorili so tudi o skavtskem gibanju v Španiji in drugih državah ter o tem, koliko je ta organizacija prispevala k vrednotni vzgoji mladih in ohranjanju narave nasploh. Zelo naklonjena je bila predstavitev mladega španskega znanstvenika, ki je poudaril vlogo znanstvenikov pri oblikovanju znanstveno utemeljenega pogleda na svet in njihov vpliv pri osvetljevanju podnebnih sprememb in iskanju rešitev. Najbolj pa se je dotaknila predstavitev portugalskega naravovarstvenika Manueala Nunesa, ki je izpostavil vse pomembnejši trend v evropskem šolskem izobraževanju – neformalno učenje, ki bi moralo biti veliko bolj povezano s sodobnimi učnimi načrti. Manuel je govoril v svojem rojstnem mestu Lousada, ki je leta 2014 začela Bioescola projekta, ki naj bi okrepil naravovarstvene dejavnosti in okoljsko ozaveščenost študentov nasploh na lokalni ravni. Pri tem je pomembna vloga lokalne skupnosti, ki omogoča vključevanje dijakov na vseh stopnjah šolanja. Projekt poteka že 8 let, njegove ključne besede pa so zagotavljanje biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, lokalna kulturna dediščina, vključevanje državljanov in zeleno upravljanje. Poudaril je, da je zelo pomembno ustvariti obliko sodelovanja, v katero so vključeni tako raziskovalci (Univerza v Aveiru), lokalne oblasti, skupnost in šole, ki ponuja raznolike možnosti za izvenšolsko učenje in zagotavlja potrebno materialno podporo za izvajanje učenja. dogodkov. Izjave velikih mednarodnih organizacij zvenijo spodbudno, a prave spremembe se vseeno začnejo na lokalni ravni.
Med študijskimi potovanji smo obiskali glavne čudovite kraje otoka, hodili po vulkanski pokrajini, izkusili lokalne življenjske razmere in dobili predstavo o zgodovini tega dela daleč od portugalske domovine. Kljub bujni vegetaciji je to območje tudi dober izobraževalni pripomoček za ocenjevanje človekovih vplivov. Zelo velik del flore ni lokalnega izvora in kopenska favna je tukaj presenetljivo skromna. Večkrat so bile vnesene vrste, ki so se izkazale za invazivne in so prevzele oblast na račun lokalne flore. Presenetljivo je bilo videti črede krav na vulkanskih pobočjih in grme hortenzij, ki se širijo okoli njih (tudi hortenzije so tujerodna vrsta). Pomemben vir preživetja otočanov je živinoreja in seveda turizem, ki po koroni spet dobiva zagon. In medtem ko se države celinske Evrope spopadajo s toplotnimi valovi, je bilo pri nas atlantsko podnebje prijetno milo. Kljub skoraj vsakodnevnim nevihtam smo bili deležni dovolj sonca in občutili smo južni občutek.
Zelo pomembna so bila tudi znanja in izkušnje, ki so jih med usposabljanjem izmenjali z učitelji iz drugih evropskih šol. Spet se je pokazalo, da so naši pomisleki velikokrat skoraj enaki, pogosto smo prišli do spoznanja, da bo poučevanje na prostem pripomoglo k večji povezanosti dijakov z okoljem. Vse več je govora o motnjah v duševnem zdravju, ki so pogosto vzrok za slabši učni uspeh, a jih je pogosto mogoče zlahka omiliti s tesnejšim stikom z naravo in trajnostnim uživanjem njenih bogastev, tudi s telesno dejavnostjo in izkustvenim učenjem.
Na São Miguel in drugih otokih Azorov je vsekakor veliko možnosti za odkrivanje, in to je najbolje narediti pod vodstvom dobro obveščenih in predanih domačinov. Vse to nedvomno velja tudi za Slovenijo. Bolj kot čutimo neločljivo povezanost z edinstveno naravno in kulturno dediščino, več lahko ponudimo drugim. Tudi naši učenci imajo to iskrico radovednosti, ko bi le bilo dovolj vodičev, ki bi jim pokazali pravi konec ceste!