Mednarodna konferenca projekta LIFEdu v Olomoucu na Češkem

Konec avgusta je v Olomoucu na Češkem potekal zaključni dogodek Erasmus + projekta LIFEdu (Learning through interdisciplinary field education), ki je bil namenjen vsem, ki jih zanima tematika učenja na prostem. Pri projektu sta poleg oddelka za geografijo Mariborske filozofske fakultete sodelovali še partnerski univerzi iz Olomouca na Češkem in Novega Sada v Srbiji.

Na pobudo izr. prof. dr. Eve Konečnik Kotnik so se dogodka udeležili tudi predstavniki DUGS-a, učiteljici Mojca Janžekovič in Nataša Mrak pa sta predstavili primere terenskega dela z učenci v gorskih pokrajinah. V okviru projekta so projektni partnerji pripravili gradiva o položaju učenja na prostem v sodelujočih državah in primerjalne analize trenutne vključenosti terenskega dela v učnih načrtih in študijskih programih. Hkrati pa so v eni od publikacij zbrani primeri konkretnih aktivnosti, ki jih lahko uporabimo pri delu z učenci in dijaki na prostem. Publikacije so dostopne na povezavi www.lifedu.upol.cz/outputs/.

Outdoor education – sustainable education activities for health and environmental awareness

Učiteljica geografije Mojca Janžekovič se je udeležila izobraževanja na prostem »Outdoor education – sustainable education activities for health and environmental awareness« , ki je potekalo od 2. do 8. julija 2022 na São Miguelu, največjem otoku azorskega arhipelaga. Namen usposabljanja je bil pokazati, kako je mogoče v študijo vključiti lokalno okolje, posvetiti pozornost podnebnim spremembam in njihovim vplivom, razširiti kulturno zavest udeležencev in strokovno angleško besedišče ter kako združiti varstvo okolja in telesna dejavnost, uporaba trajnostnih metod učenja v naravi, uporaba lokalnih naravnih virov.

Usposabljanje je bilo razdeljeno na dva dela: študijska potovanja in podporna predavanja-razprave, ki so nudila pregled možnih pedagoških strategij, trikov in splošnega teoretičnega znanja, ki potrjuje pomen neformalnega učenja pri razvoju in utrjevanju tako predmetno povezanih kot in splošne kompetence. Predavatelji so bili zelo izkušeni in zelo predani ljubitelji izobraževanja na prostem. Tako smo izvedeli, kako se je v Španiji razvijala in širila mreža tako imenovanih gozdnih vrtov, katerih glavni vzor so bile predvsem skandinavske države. Govorili so tudi o skavtskem gibanju v Španiji in drugih državah ter o tem, koliko je ta organizacija prispevala k vrednotni vzgoji mladih in ohranjanju narave nasploh. Zelo naklonjena je bila predstavitev mladega španskega znanstvenika, ki je poudaril vlogo znanstvenikov pri oblikovanju znanstveno utemeljenega pogleda na svet in njihov vpliv pri osvetljevanju podnebnih sprememb in iskanju rešitev. Najbolj pa se je dotaknila predstavitev portugalskega naravovarstvenika Manueala Nunesa, ki je izpostavil vse pomembnejši trend v evropskem šolskem izobraževanju – neformalno učenje, ki bi moralo biti veliko bolj povezano s sodobnimi učnimi načrti. Manuel je govoril v svojem rojstnem mestu Lousada, ki je leta 2014 začela Bioescola projekta, ki naj bi okrepil naravovarstvene dejavnosti in okoljsko ozaveščenost študentov nasploh na lokalni ravni. Pri tem je pomembna vloga lokalne skupnosti, ki omogoča vključevanje dijakov na vseh stopnjah šolanja. Projekt poteka že 8 let, njegove ključne besede pa so zagotavljanje biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, lokalna kulturna dediščina, vključevanje državljanov in zeleno upravljanje. Poudaril je, da je zelo pomembno ustvariti obliko sodelovanja, v katero so vključeni tako raziskovalci (Univerza v Aveiru), lokalne oblasti, skupnost in šole, ki ponuja raznolike možnosti za izvenšolsko učenje in zagotavlja potrebno materialno podporo za izvajanje učenja. dogodkov. Izjave velikih mednarodnih organizacij zvenijo spodbudno, a prave spremembe se vseeno začnejo na lokalni ravni.

Med študijskimi potovanji smo obiskali glavne čudovite kraje otoka, hodili po vulkanski pokrajini, izkusili lokalne življenjske razmere in dobili predstavo o zgodovini tega dela daleč od portugalske domovine. Kljub bujni vegetaciji je to območje tudi dober izobraževalni pripomoček za ocenjevanje človekovih vplivov. Zelo velik del flore ni lokalnega izvora in kopenska favna je tukaj presenetljivo skromna. Večkrat so bile vnesene vrste, ki so se izkazale za invazivne in so prevzele oblast na račun lokalne flore. Presenetljivo je bilo videti črede krav na vulkanskih pobočjih in grme hortenzij, ki se širijo okoli njih (tudi hortenzije so tujerodna vrsta). Pomemben vir preživetja otočanov je živinoreja in seveda turizem, ki po koroni spet dobiva zagon. In medtem ko se države celinske Evrope spopadajo s toplotnimi valovi, je bilo pri nas atlantsko podnebje prijetno milo. Kljub skoraj vsakodnevnim nevihtam smo bili deležni dovolj sonca in občutili smo južni občutek.

Zelo pomembna so bila tudi znanja in izkušnje, ki so jih med usposabljanjem izmenjali z učitelji iz drugih evropskih šol. Spet se je pokazalo, da so naši pomisleki velikokrat skoraj enaki, pogosto smo prišli do spoznanja, da bo poučevanje na prostem pripomoglo k večji povezanosti dijakov z okoljem. Vse več je govora o motnjah v duševnem zdravju, ki so pogosto vzrok za slabši učni uspeh, a jih je pogosto mogoče zlahka omiliti s tesnejšim stikom z naravo in trajnostnim uživanjem njenih bogastev, tudi s telesno dejavnostjo in izkustvenim učenjem.

Na São Miguel in drugih otokih Azorov je vsekakor veliko možnosti za odkrivanje, in to je najbolje narediti pod vodstvom dobro obveščenih in predanih domačinov. Vse to nedvomno velja tudi za Slovenijo. Bolj kot čutimo neločljivo povezanost z edinstveno naravno in kulturno dediščino, več lahko ponudimo drugim. Tudi naši učenci imajo to iskrico radovednosti, ko bi le bilo dovolj vodičev, ki bi jim pokazali pravi konec ceste!

Conflict Management, Emotional Inteligence and Bullying Prevention

V aprilu sta se učitelja Iztok Škof in Andreja Žavbi Kren udeležila seminarja z naslovom Conflict Management, Emotional Inteligence and Bullying Prevention oz. Obvladovanje konfliktov, čustvena inteligenca in preprečevanje ustrahovanja.

Cilj seminarja je bil predstaviti učiteljem, kako lahko slabi odnosi v razredu ustvarijo neugodno/stresno šolsko okolje.

Učitelja sta spoznala uporabnost poznavanja različnih vrst konfliktov. S prikazom praktičnih dejavnosti, ki jih je mogoče takoj uporabiti v razredu, učitelji povečajo lastno sposobnost modeliranja in spodbujajo aktivno poslušanje, empatijo in čustveno inteligenco. Spoznala sta nekaj aplikacij, ki so učitelju v pomoč pri delu: Pear Deck, Near Pod, Digital books, Ed puzzle, ClassDojo ipd.

Zavedanje čustvenih potreb je osnovna vrlina dobrega učitelja. Učitelj mora namreč zelo dobro poznati odnose v razredu, da lahko ustvarja pozitivno klimo, ki pripomore, da ima učitelj celosten vpogled v razredno skupnost. Tako lažje premaguje komunikacijske ovire in ureja odnose, ki se vsakodnevno pojavljajo v  razredu.

Projekt Erasmus KA122 – Postanimo učitelji 21. stoletja

Šola se je ponovno prijavila na mednarodni projekt Erasmus KA122. Projekt je odobren in začele so se aktivnosti.

V preteklih projektih smo pridobili veliko izkušenj, tako učenci kot učitelji. Pretekli projekti so nas spodbudili k nadaljnjemu  mednarodnemu sodelovanju. Ugotovili smo, da imamo še veliko prostora za izboljšanje in napredovanje osebne rasti učiteljev. Dolgoročno pa želimo naše mednarodno sodelovanje razširiti tudi na sledenje na delovnem mestu ter partnerstvo s podobno mislečimi institucijami po Evropi

15 učiteljev bo svoje znanje nadgrajevalo na različnih enotedenskih izobraževanjih v tujini. Cilje projekta smo povezali s cilji in prioritetami šole: 

  • krepitev samopodobe in skrb za duševno zdravje učencev,
  • varnost in odgovorno vedenje na spletu,
  • povečanje telesne aktivnosti učencev.

Cilj 1 : Spoznati kreativne in inovativne metode poučevanja z uporabo IKT, s poudarkom na varnem in odgovornem vedenju na spletu (komunikacija, posledice neprimernega vedenja, varovanje osebnih podatkov). 

Cilj 2 : Okrepiti pozitivno samopodobo, ustrezno izražati čustva, spodbuditi k pozitivni oddelčni klimi in krepiti socialne veščine posameznika (strpnost, spoštljivost, strategije reševanja konfliktov). 

Cilj 3 : Povečanje telesne aktivnosti, popestritev ur pouka s pomočjo športne aktivnosti, vpeljati zdravo prehranjevanje z lokalno hrano in spodbuditi trajnostno naravnan prihod v šolo za učence in zaposlene.

S pridobljenim znanjem bodo učitelji lažje izpolnili prioritete naše šole. Z novimi metodami poučevanja bodo spodbudili uporabo sodobnih tehnologij s poudarkom na varni rabi spleta. Z raznolikimi metodami bodo spodbudili pozitiven odnos do uporabe IKT orodij. S tem bodo povečali motivacijo za učence in spodbudili napredovanje učencev v mehkih veščinah.

Na području inkluzije, bodo učitelji učence naučili samostojnega reševanja konfliktov, spodbujali sodelovanje in socialno sprejemljivost. Posameznika bodo opolnomočili na področju čustvenega razvoja in komunikacije. Učenci bodo krepili samopodobo in se lažje vključili v družbo. Učitelji bodo metode vključujočega izobraževanja znali vključiti v učni načrt. 

Učitelji se bodo naučili integrirati trajnostno mobilnost v organizacijo, spoznali bodo nove metode, kako gibanje vključiti v redni pouk, naučili se bodo, kako lokalno okolje izkoristimo za pouk na prostem in se hkrati učimo pomena zdravega življenjskega okolja.

Outdoor Learning

Konec junija se je učiteljica Mojca Janžekovič udeležila seminarja za učitelje, z naslovom Iceland outdoor education oz. izobraževanje na prostem.

Cilj seminarja je bil razviti tako teoretično kot tudi praktično znanje na temo pouka na prostem z načeli okoljske vzgoje. 

Na seminarju so učitelji pridobili nova znanja s področja islandskega šolskega sistema in usvojili nove metodologije iz področja okoljske vzgoje. Udeleženci so analizirali študije primerov, kot so skavtska organizacija na Islandiji in vpliv na okoljsko problematiko, sodelovali so v razpravah in debatah, v igri vlog. Udeležili so se videokonference in sodelovali v delavnicah, ki so jih pripravili lokalni strokovnjaki. Kljub strogim epidemiološkim ukrepom, so uspeli obiskati nekatere lokalne zasebne in javne ustanove. Podjetje Friðheimar, ki se ukvarja s celoletno vzgojo paradižnikov v rastlinjakih (izkoriščanje geotermalne energije). Turistično kmetijo Efstidalur, ki je znana po prenočitvenih kapacitetah višjega kakovostnega razreda ter proizvodnji lastnih mlečnih izdelkov, med katerimi izstopa domači sladoled različnih okusov. Lava center, interaktivni muzej islandskih ognjenikov in njihovih izbruhov.

Učenje na prostem se uporablja za promocijo pozitivnih vzgojnih vrednot skozi gibanje posameznika. Dokazano je, da z dobro opredeljenim učnim načrtom učenec izboljša svoj duševni, čustveni, fizični in socialni razvoj.

Project based Learning

V mesecu juliju smo se v sklopu Erasmus+ udeležili enotedenskega izobraževanja na temo projektnega učenja.
Projektno učenje je metoda poučevanja, znotraj katere učenci pridobijo znanje in veščine tako, da dalje časa preučujejo, raziskujejo in se odzovejo na pristno, privlačno in zapleteno vprašanje, problem ali izziv.
Na konkretnem primeru smo po metodologiji projektnega učenja po korakih skupaj z mednarodnimi partnerji načrtovali projekt, ki se lahko izvede v šoli.
Poleg tega smo spoznali še druge metode sodelovalnega učenja: šest klobukov, Jig Saw metodo.
Pridobljeno znanje smo že koristno uporabili v šoli, saj metodologijo projektnega učenja uporabljamo pri vodenem delu v okviru interesne dejavnosti.
Če želimo učence pripraviti na uspeh v življenju, jih moramo pripraviti na svet, ki temelji na projektih. Zato moramo v učenje na podlagi projektov vedno vključiti primere uporabe v resničnem svetu. To učencem utrdi predstavo, da lahko razčlenijo prihodnje težave.

Dostopnost