Mladi poročali o onesnaževanju voda Velike planine

Mladi poročevalci za okolje je projekt Ekošole, ki mlade spodbuja k raziskovanju svojega okolja, prepoznavanju okoljskih problemov, razmišljanju o njihovih vzrokih, posledicah in rešitvah ter obveščanju okolice o okoljski problematiki.

V sklopu projekta smo v marcu razpisali šolski nagradni natečaj za učence od 7. do 9. razreda. Odzvali so se Neža Soldo, Živa Trobevšek, Brina Bara Leban in Matic Povše iz 9. b s prispevkom Onesnaževanje voda Velike planine (glej spodaj).  

Onesnaževanje voda Velike planine

V okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja smo devetošolci kamniške Osnovne šole Toma Brejca 10. 4. 2022 na Veliki planini in ob njenem vznožju analizirali kakovost vode v nekaterih kalih in izvirih. Predpostavili smo, da vode Velike planine onesnažujejo turisti in krave, saj so nas o tem podučili strokovnjaki, ki smo jih pred odhodom na teren povabili v šolo. Obiskali so nas geograf Borut Peršolja, stripar Ivan Mitrevski (prebrali smo njegovo ekokriminalko Volkulja Bela in čarobni gozd) in jamar Rajko Slapnik. Vsak nas je na svoj način opozoril na negativne učinke turizma in pašne živinoreje na podzemne vode Velike planine, ki so izredno pomembne za oskrbo kamniških občanov s pitno vodo.

V vzorčeni vodi smo preverjali vrednosti amonija, nitrita, nitrata in fosfata, ki so pokazatelji onesnaženosti voda s fekalijami in pralnimi sredstvi, vendar nismo dobili dovolj dokazov za potrditev naše predpostavke. Škodljivih snovi je bilo v vodi namreč le za vzorec. Takšen rezultat smo pričakovali, saj v aprilu na Veliki planini ni krav, turistov pa je malo.

Upamo, da se kakovost voda ne poslabša do septembra, ko bomo s ponovnimi analizami preverili vpliv poletne turistične in pašne sezone na kakovost voda Velike planine.

Menimo, da bi vode Velike planine lahko ohranili čiste, če bi zmanjšali število krav, ki se pasejo na planoti in če bi imele vse koče in planinski domovi malo biološko čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda.

Neža, Živa, Brina Bara in Matic iz 9. b

Sodelujočim učencem se zahvaljujemo za sodelovanje v natečaju. Njihov trud bomo nagradili, prispevek pa poslali na državno raven natečaja.

Iskrene čestitke!

Mentorica Sebina Duraković

POMLADANSKO ČIŠČENJE PISARN IN DOMOV

Zbiranje izrabljenih TONERJEV in KARTUŠ

Večina tonerjev in kartuš po uporabi pristane na deponiji, kjer za razgradnjo potrebujejo vsaj 400 let. Rešitev je v recikliranju, ki prinaša veliko koristi: preprečuje zmanjšanje izrabe naravnih virov, zmanjšanje obremenitev odlagališč odpadkov in zmanjšuje količino odpadkov.

Bodi EKO FACA in KARTUŠE oziroma TONERJE prinesi v zbornico šole, kjer se nahaja poseben zabojnik.

Akcija traja do 15. maja.

KDO SO EKO DETEKTIVI?

Učenci 4. c in petošolci, ki torkove popoldneve preživljajo v oddelku podaljšanega bivanja, so od začetka novembra do konca januarja aktivno raziskovali, kako gre učencem in zaposlenim ločevanje odpadkov. Vsak torek sta tričlanski ekipi vse od pritličja do 3. nadstropja pregledali otoke za ločevanje odpadkov, ki se v vsakem nadstropju nahajajo na dveh straneh – ob južnem in severnem stopnišču.

Preden so se učenci odpravili na teren, so ponovili, kaj konkretno sodi v moder smetnjak za papir, rumen za embalažo, zelen za biološke odpadke in bel za ostale odpadke. Že sami eko detektivi so pred izvedeno dejavnostjo komentirali, da sta moder in bel smetnjak hitro in lahko zamenljiva, daj bi bilo bolj »logično«, da bi bil za papir namenjen koš bele barve.

Konec januarja smo zbrali vsa poročila in pripravili analizo. Kaj smo ugotovili?

  1. Pomote pri ločevanju odpadkov so se v enaki meri pojavljale v vseh nadstropjih, kar pomeni, da se zmotijo tako starejši kot mlajši učenci.
  2. V koših za papir so se najpogosteje pojavljali t. i. ostali odpadki (higienske maske, papirnati robčki, brisačke).
  3. V zelenem smetnjaku so našli nekaj čigumijev in listov papirja. Sklepamo lahko, da vsi ne vedo, da se čigumi ne razgradi kot ostali ostanki hrane.
  4. Najmanj napak v ločevanju se je pokazalo ob vpogledu v rumene smetnjake za embalažo. Opozorili bi le, da papirnati lončki za kavo in druge tople napitke tja ne sodijo, saj so prevlečeni s snovjo, ki zagotavlja, da lončki ne prepuščajo tekočine. Sodijo med ostale odpadke.
  5. Opomnili bi tudi, da je moder koš za papir namenjen papirju, kamor sodi tudi karton (brez vrvic in lepilnega traku). Absolutno pa vanj ne sodijo umazani robčki in uporabljene papirnate brisačke.
  6. Z virusom se je na žalost povečala tudi količina odpadkov. Večji del so prispevale zaščitne maske, rokavice za enkratno uporabo in robčki za razkuževanje površin in rok. Vsi omenjeni odpadki sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke (v našem primeru bel smetnjak).

Tudi za ločevanje odpadkov bi si morali vsi vzeti sekundo ali dve več in resnično premisliti, kam sodi kateri od odpadkov. Za ohranjanje čistega okolja smo namreč odgovorni prav vsi. Potrudimo se, eko detektivi smo na preži!

NACIONALNI PROJEKT RASTEM S KNJIGO 2021/2022

KAKO BABICA VZGAJA MAMO IN ATA

Babica se je razjezila,
ker je mama atu očala nalašč pohodila.
Babica se je razjezila,
ker je ata mami rekel:” Nisi več moja mila!”
Potem ju je babica v shrambo zaklenila
in za njima luč ugasnila.
Iz shrambe ju je šele takrat spustila,
ko sta drug drugemu dve uri oprosti govorila.

Vinko Möderndorfer

 

Letošnji poudarek Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbujanje mladega bralca k razmišljanju o medgeneracijskih odnosih: vnuki – stari starši, pa tudi odrasli otroci in njihovi starši.

Zato smo se odločili, da v projekt vpletemo dve knjigi. Lansko knjigo Kako dolg je čas Mateta Dolenca, ki so jo učenci tudi letos dobili za darilo, in knjigo Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja, ki je bil letošnji izbor, za katerega se naša šola ni odločila. V knjigi Kako dolg je čas smo izbrali zgodbo z naslovom Stara in nova boja, ki govori o koristnosti, znanju in skupnem sožitju med staro in novo bojo ter odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, ki govorijo o odnosu med vnukom Andrejem in njegovo babico, odnosu med Andrejevo mamo in njeno mamo in odnosom med mamo in sinom.

Projekt smo letos lahko izvajali v knjižnici, kar je bila prijetna sprememba po dolgem času, ko učenci niso smeli v knjižnico. Učenci so prvo uro poslušali zgodbo o boji in odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, drugo uro pa so ustvarjali na pisnih podlagah, ki so barvno predstavljali starost in mladost. Za večjo dinamičnost smo jim ponudili različne možnosti ustvarjanja. Lahko so spremenili konec zgodbe, pisali slam poezijo ter likovno ustvarjali (strip). Vse na temo prebranega v prvi uri.

V zadnjem delu ure so učenci svoja dela prebrali in s pomočjo močnega aplavza izbrali najboljši izdelek. Vsa dela smo potem razstavili pred šolsko knjižnico.

Učenci so dobili tudi nalogo, da odnesejo domov pisma staršem ali starim staršem, z vprašanjem, katera spoznanja – izkušnje so jim prinesla leta in v kaj so verjeli, ko so bili mladi. Odziv je bil velik in zelo pozitiven. Hvala.

Veseli smo, da smo projekt Rastem s knjigo izpeljali tudi v tem šolskem letu in sodeč po odzivih učencev je bilo druženje s knjigama Kako dolg je čas in Jaz sem Andrej prijetno in navdihujoče.

Vodja projekta Rastem s knjigo: knjižničarka Vesna Janežič

Nekaj najbolj izvirnih besedil sedmošolcev:

(več …)

Dostopnost