20. 3. 2023 | Ekošola
V sredo, 22. 3. 2023, bomo obeležili svetovni dan voda. Kot Ekošola smo (in še bomo) v sklopu projekta Voda – naše bogastvo učencem približali pomen vode in problematiko pomanjkanja pitne vode.
Petošolci so v času podaljšanega bivanja izdelali plakate s slikovnimi prikazi o razporeditvi vode in kopnega na Zemljinem površju, razmerju med slano in sladko vodo na Zemlji, ukrepih za varčevanje z vodo, načinih varovanja vode in kroženju vode v naravi. O predelanih vsebinah so v šolskem ekokotičku ozaveščali mlajše učence. Bili so tudi vodni detektivi, ki so raziskovali, koliko pip je na šoli, v kakšnem stanju so ter kolikšna je porabo vode v šoli in doma.
Šestošolci in sedmošolci so svoje znanje o vodnem krogu prikazali na najrazličnejše načine (v obliki shem, miselnih vzorcev ipd). Pri pouku naravoslovja so nekaj ur že namenili ozaveščanju vpliva človeka na vodne ekosisteme. Sedmošolci so v manjših skupinah raziskovali onesnaženost različnih vodnih virov in njene posledice ter ugotovitve predstavili razredu.
V okviru projekta trenutno poteka aktivnost “Posvojitev” vodnega telesa v bližini, pri kateri sedmošolke opazujejo in preučujejo bližnji vodni vir ter živi svet v vodi in njeni okolici, v načrtu pa je še izvedba fotografskega natečaja na temo vode.
S klikom na sliko si lahko pogledate utrinke nekaterih dejavnosti.
Vodji projekta:
Tjaša Bergant in Sebina Duraković
24. 4. 2022 | Ekošola
Mladi poročevalci za okolje je projekt Ekošole, ki mlade spodbuja k raziskovanju svojega okolja, prepoznavanju okoljskih problemov, razmišljanju o njihovih vzrokih, posledicah in rešitvah ter obveščanju okolice o okoljski problematiki.
V sklopu projekta smo v marcu razpisali šolski nagradni natečaj za učence od 7. do 9. razreda. Odzvali so se Neža Soldo, Živa Trobevšek, Brina Bara Leban in Matic Povše iz 9. b s prispevkom Onesnaževanje voda Velike planine (glej spodaj).
Onesnaževanje voda Velike planine
V okviru izbirnega predmeta okoljska vzgoja smo devetošolci kamniške Osnovne šole Toma Brejca 10. 4. 2022 na Veliki planini in ob njenem vznožju analizirali kakovost vode v nekaterih kalih in izvirih. Predpostavili smo, da vode Velike planine onesnažujejo turisti in krave, saj so nas o tem podučili strokovnjaki, ki smo jih pred odhodom na teren povabili v šolo. Obiskali so nas geograf Borut Peršolja, stripar Ivan Mitrevski (prebrali smo njegovo ekokriminalko Volkulja Bela in čarobni gozd) in jamar Rajko Slapnik. Vsak nas je na svoj način opozoril na negativne učinke turizma in pašne živinoreje na podzemne vode Velike planine, ki so izredno pomembne za oskrbo kamniških občanov s pitno vodo.
V vzorčeni vodi smo preverjali vrednosti amonija, nitrita, nitrata in fosfata, ki so pokazatelji onesnaženosti voda s fekalijami in pralnimi sredstvi, vendar nismo dobili dovolj dokazov za potrditev naše predpostavke. Škodljivih snovi je bilo v vodi namreč le za vzorec. Takšen rezultat smo pričakovali, saj v aprilu na Veliki planini ni krav, turistov pa je malo.
Upamo, da se kakovost voda ne poslabša do septembra, ko bomo s ponovnimi analizami preverili vpliv poletne turistične in pašne sezone na kakovost voda Velike planine.
Menimo, da bi vode Velike planine lahko ohranili čiste, če bi zmanjšali število krav, ki se pasejo na planoti in če bi imele vse koče in planinski domovi malo biološko čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda.
Neža, Živa, Brina Bara in Matic iz 9. b
Sodelujočim učencem se zahvaljujemo za sodelovanje v natečaju. Njihov trud bomo nagradili, prispevek pa poslali na državno raven natečaja.
Iskrene čestitke!
Mentorica Sebina Duraković
15. 4. 2022 | Ekošola
Zbiranje izrabljenih TONERJEV in KARTUŠ
Večina tonerjev in kartuš po uporabi pristane na deponiji, kjer za razgradnjo potrebujejo vsaj 400 let. Rešitev je v recikliranju, ki prinaša veliko koristi: preprečuje zmanjšanje izrabe naravnih virov, zmanjšanje obremenitev odlagališč odpadkov in zmanjšuje količino odpadkov.
Bodi EKO FACA in KARTUŠE oziroma TONERJE prinesi v zbornico šole, kjer se nahaja poseben zabojnik.
Akcija traja do 15. maja.
15. 3. 2022 | Ekošola, Podaljšano bivanje
Učenci 4. c in petošolci, ki torkove popoldneve preživljajo v oddelku podaljšanega bivanja, so od začetka novembra do konca januarja aktivno raziskovali, kako gre učencem in zaposlenim ločevanje odpadkov. Vsak torek sta tričlanski ekipi vse od pritličja do 3. nadstropja pregledali otoke za ločevanje odpadkov, ki se v vsakem nadstropju nahajajo na dveh straneh – ob južnem in severnem stopnišču.
Preden so se učenci odpravili na teren, so ponovili, kaj konkretno sodi v moder smetnjak za papir, rumen za embalažo, zelen za biološke odpadke in bel za ostale odpadke. Že sami eko detektivi so pred izvedeno dejavnostjo komentirali, da sta moder in bel smetnjak hitro in lahko zamenljiva, daj bi bilo bolj »logično«, da bi bil za papir namenjen koš bele barve.
Konec januarja smo zbrali vsa poročila in pripravili analizo. Kaj smo ugotovili?
- Pomote pri ločevanju odpadkov so se v enaki meri pojavljale v vseh nadstropjih, kar pomeni, da se zmotijo tako starejši kot mlajši učenci.
- V koših za papir so se najpogosteje pojavljali t. i. ostali odpadki (higienske maske, papirnati robčki, brisačke).
- V zelenem smetnjaku so našli nekaj čigumijev in listov papirja. Sklepamo lahko, da vsi ne vedo, da se čigumi ne razgradi kot ostali ostanki hrane.
- Najmanj napak v ločevanju se je pokazalo ob vpogledu v rumene smetnjake za embalažo. Opozorili bi le, da papirnati lončki za kavo in druge tople napitke tja ne sodijo, saj so prevlečeni s snovjo, ki zagotavlja, da lončki ne prepuščajo tekočine. Sodijo med ostale odpadke.
- Opomnili bi tudi, da je moder koš za papir namenjen papirju, kamor sodi tudi karton (brez vrvic in lepilnega traku). Absolutno pa vanj ne sodijo umazani robčki in uporabljene papirnate brisačke.
- Z virusom se je na žalost povečala tudi količina odpadkov. Večji del so prispevale zaščitne maske, rokavice za enkratno uporabo in robčki za razkuževanje površin in rok. Vsi omenjeni odpadki sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke (v našem primeru bel smetnjak).
Tudi za ločevanje odpadkov bi si morali vsi vzeti sekundo ali dve več in resnično premisliti, kam sodi kateri od odpadkov. Za ohranjanje čistega okolja smo namreč odgovorni prav vsi. Potrudimo se, eko detektivi smo na preži!
