Trenutno situacijo sta lepo povzeli devetošolka Pia Poljanšek in njena mami Tanja v pesmi, ki jo prilagam spodaj. Z veseljem bomo objavili tudi ostale kreativne izdelke, ki nam bodo pomagali pri ohranjanju optimizma in nas spominjali na vse drobne stvari, ki nam polepšajo življenje. Hvala!
Lepo vas pozdravljam,
vaša ravnateljica
Čeprav si ne priznamo,
bilo je načrtovano,
in prišla je 3. sv. vojna.
Bogi ljudje trepetajo,
vsak si reče, ˝o kaj bo z mano? ˝
Prej marsikdo zavedal se ni,
da tudi naravo boli.
Vse ulice, bile so polne ljudi,
dobrih, slabih, krutih, nedolžnih,
a to nič ne spremeni,
sedaj v zagati smo vsi.
Ta trenutek, si končno lahko priznamo,
da za vse smo krivi mi vsi.
Res je, nihče si ne zasluži tega,
že, ko tako v življenju nima vsega,
a žal na račun zlobnih ljudi,
ta davek terjati moramo vsi.
Zemljica končno odpočila si bo,
od negativnih ljudi.
Živali na tleh se bodo sprostile,
ptice zablestele.
Že leta človek uničuje naravo,
pa šel je mimo, kot da vse je normalno,
vse vzel je resno premalo.
Odprimo oči, ˝ja tukaj mi vsi. ˝
Življenje se ustavilo ni,
Samo upočasnilo se je te dni.
Kar je dovolj,
da zavedamo se,
kako pomembno je,
da skupaj stopimo te dni.
Sedaj je čas,
da vsak sliši, vidi, čuti,
kar dosedaj ni.
Bolje vidi svoje drage ljudi,
kako sonce vzhaja in zahaja vse te dni,
sliši petje ptic,
a glavno je, da čuti sebe,
saj v tem času izgubljamo sebe.
Žalostno je,
da umirajo nedolžni,
zaradi pohlepa zlobnih ljudi.
Premalo zavedamo se,
da za srečo veliko potrebno ni,
da so to lahko le male stvari,
tukaj , zdaj, pred našimi očmi.
To pa naj bo nam nauk,
kako življenje kratko je,
vse do konca naših dni.
