Čigavo ime nosimo?
Tomo Brejc se je rodil 18. decembra 1904 v Dolenjih Novakih pri Cerknem. Bil je sin rudarske družine. Svoje otroštvo je preživel na Cerkljanskem, kasneje pa se je njegova družina preselila v Kamnik. Vključil se je v organizacijo TIGR. Pred italijanskim fašizmom je odšel v Jugoslavijo, nato pa v Avstrijo, kjer je leta 1929 postal član komunistične partije Avstrije. Po vrnitvi v Jugoslavijo so ga kot člana komunistične partije aretirali in zaprli v Sremski Mitrovci. V Ljubljani je organiziral zvezo gradbenih delavcev. Nato so ga oblasti kot italijanskega državljana izgnale. Kot partijski inštruktor je odšel med izseljence v Francijo in nekaj časa urejal Glas izseljencev. Jeseni 1939 se je vrnil v domovino. Delal je v ilegalni partijski tehniki. Bil je inštruktor centralnega komiteja KPS v Trbovljah in član sindikalne komisije centralnega komiteja KPS. Po okupaciji leta 1941 je kot član vojnega komiteja in kasneje politik komisarja KPS za Gorenjsko sodeloval pri organiziranju vstaje, neposredno zlasti v kamniškem okrožju. Od pomladi do jeseni 1942 je bil sekretar PK KPS za slovensko primorje in Trst, nato so ga ujeli in zaprli v Trstu. Po prihodu iz italijanskega zapora februarja 1944 je postal član PK KPS in tajnik pokrajinskega odbora OF za Slovensko primorje. Delal je v osrednjih telesih NOB, bil je tudi urednik Delavske enotnosti, v zadnjem obdobju NOB pa je spet deloval v pokrajinskih vodstvih KPS in OF za Slovensko primorje in bil sekretar v Enotnih sindikatih v Trstu. Po osvoboditvi je bil republiški in zvezni poslanec, minister v vladi ljudske republike Slovenije oziroma član izvršnega sveta republiške skupščine. Bil je med ustanovitelji Slovenske izseljenske matice in njen predsednik, glavni urednik Ljudske pravice, nosilec partizanske spomenice 1941 in reda junaka socialističnega dela. Tomo Brejc je bil borec za boljše delavsko življenje, pisal je tudi pesmi. Umrl je 3. februarja 1964.