Naša šola nekoč …
Leta 1939 so kamniški meščani, ki so imeli denar od bistriških gozdov, začeli graditi stavbo, kjer danes stoji naša šola. Gradnja se je zaradi vojne ustavila, a so Nemci šolo leta 1942 dokončali. Šolo so med vojno obiskovali samo slovenski otroci (nemški so imeli svojo), pouk pa je potekal v nemškem jeziku. Poudarek je bil na petju in telovadbi. Otroci v tistih šolskih letih zaradi vojnih razmer, ko je bil pouk pogosto moten, niso pridobili veliko znanja.
Slovenska šola – petletna deška in dekliška – je začela s poukom 10. junija 1945. Leta 1946 so zakonsko uvedli sedemletno šolo s štirimi razredi osnovne šole in tremi razredi višje osnovne šole. Višji razredi so imeli predmetni pouk, učni načrti in predmetniki pa so bili enaki kot v nižjih razredih gimnazije, saj so učenci lahko namesto v višjih osnovnih šolah svoje šolanje nadaljevali na nižjih gimnazijah. Šolska stavba je bila v slabem stanju, saj jo je nemška vojska uporabljala tudi kot vojašnico. V isti stavbi so se do leta 1948 stiskali internat, osnovna šola in novoustanovljena nižja gimnazija. Po izselitvi internata 1948 se je v stavbo vselila Šola za učence v gospodarstvu. V isti stavbi so torej delovale tri šole s popolnoma ločenimi upravitelji. Zaradi prostorske stiske se je osnovnošolski pouk odvijal v prostorih stare tovarne Eta, v prvem nadstropju današnje Pošte Kamnik ter od 3. razreda naprej na lokaciji današnje šole.
Leta 1950 je bila ponovno uvedena enotna osemletna šolska obveznost. Prostorska stiska je bila prehuda, zato se je po šolskem letu 1951/52 osnovna šola v celoti preselila na lokacijo današnje Pošte Kamnik, kjer je delovala tudi podružnica Narodne banke. Zaradi pomanjkanja prostorov so nekaj časa poučevali v treh izmenah. Na seji sveta za prosveto in kulturo je bilo nato sklenjeno, da bodo namesto prizidkov h gimnaziji (stara stavba OŠ Toma Brejca) zgradili novo gimnazijo (danes OŠ Frana Albrehta), obstoječa stavba pa se nameni osnovni šoli. V letih 1953 in 1954 so ob šoli uredili še dvorišče in zunanje igrišče.
Od leta 1963, po izgradnji nove gimnazije, je v stavbi naše šole potekal samo še osnovnošolski pouk. V šolskem letu 1966/67 je začela delovati tudi večerna šola za odrasle, naslednje leto pa je bil za osemletko uveden kabinetni pouk. Leta 1964 je šola dobila zdajšnje poimenovanje. Občinska skupščina je namreč sklenila, da se bo šola poimenovala po nedavno preminulem aktivistu OF in borcu za boljše delavsko življenje, Tomu Brejcu. Njegov doprsni kip je v avli šole 7. februarja 1968 odkril pisatelj France Bevk, ki je bil v ljudski šoli v Novakih pri Cerknem Brejčev učitelj. Bevk je ob odkritju kipa dejal: »Ko danes na tej šoli odkrivamo doprsni kip, želim, da bi ga imeli učenci za svetel zgled požrtvovalnosti in žive vere v lepšo prihodnost delovnih ljudi. Ponosen sem nanj kot njegov nekdanji učitelj, ponosni smo nanj vsi, ki se kot on bojujemo za resnico in pravico.«
Družba si je sčasoma opomogla od opustošenja druge svetovne vojne, kar se je kazalo tudi z večjimi generacijami otrok, ki so trkale na vrata šole. Od šolskega leta 1960/61 do 1996/97 je pouk potekal v dveh izmenah, k čemur je delno prispevala tudi reorganizacija šolstva na Kamniškem (1964), ko je šola dobila še podružnice na Selih, v Lokah, Šmartnem, Zgornjem Tuhinju, Špitaliču in Motniku. Učenci s podružnic so matično šolo v Kamniku obiskovali od 5. do 8. razreda. Prostorski pogoji so bili za šolo pogosto velik izziv. Delno so se izboljšali leta 1985, ko je šola dobila prostore za knjižnico, tehnično vzgojo, kuhinjo z jedilnico in garderobo.
Na prelomu v novo tisočletje je, tedaj že dotrajana zgradba, ki se jo je med zaposlenimi prijel vzdevek »stara dama«, vse glasneje klicala po obnovitvenih delih. Z uvedbo devetletke v šol. letu 2003/04 je postalo jasno, da šola več ne izpolnjuje prostorskih pogojev za normalno izvedbo pouka.
… in danes – »Stara dama« v novi preobleki pred novimi izzivi
Resni pogovori o prenovi šolske stavbe so se z Občino Kamnik začeli leta 2006, a je gradnja sprva padla v vodo. Občinska uprava je pripravila nov program obnove, ki se je leta 2012 končal s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Šolsko leto 2011/12 je bilo tako zadnje v stari zgradbi. Zaposleni in učenci so pouk septembra 2012 pričeli na enajstih različnih lokacijah po Kamniku in bližnji okolici, na šolskem prostoru pa so končno zabrneli gradbeni stroji.
Vselitev v novo, prenovljeno, prostorno in moderno opremljeno Osnovno šolo Toma Brejca je sledila 24. februarja 2014. Šola je s prenovo med drugim pridobila tri telovadnice, sodobno računalniško učilnico, specialne učilnice za pouk tehnike, gospodinjstva in likovne umetnosti, jedilnico in prostorno knjižnico. A prostorsko udobje ni trajalo in »bolezen stare dame« – prostorska stiska – se je že vrnila med nas.
Leto 2019 je bilo na šoli jubilejno – praznovali smo 80-letnico, ki smo jo obeležili z bogatim kulturnim programom in posebno publikacijo, ki smo jo poimenovali 80 let, na tisoče mladosti. Vabljeni k ogledu:
Leto 2020 nam je z epidemijo koronavirusne bolezni covid-19 vsem prineslo velike izzive. A tako kot generacije pred nami, zremo v prihodnost z veliko mero optimizma, potrpežljivosti, prilagajanja in solidarnosti. Ob tem pri našem delu stremimo k naši skupni viziji, ki pravi:
V Osnovni šoli Toma Brejca vzgajamo in izobražujemo mlade v poštene in srečne ljudi!