20160409_100232

Svetovni dan zdravja, 7. april, je bil zaznamovan tudi v Državnem zboru, kjer je potekal posvet »Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj«. Svetovna zdravstvena organizacija je namreč letos ta dan posvetila sladkorni bolezni, ki je ena od najbolj razširjenih kroničnih bolezni, njena pojavnost pa je iz leta v leto večja.

Z uvodnim govorom je začela ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc, ki je izpostavila, da se s sladkorno boleznijo v Sloveniji sooča že več kot 6 % prebivalcev, čedalje bolj je bolezen prisotna tudi pri otrocih in mladostnikih, in sicer v obliki, ki je posledica nezdravega načina prehranjevanja in neaktivnega življenjskega sloga (sladkorna bolezen tipa 2). Več pozornosti je namenila Nacionalnemu programu za obvladovanje sladkorne bolezni 2010 – 2020, ki je bil pripravljen na pobudo stroke in bolnikov za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju. O podrobnostih programa nas je seznanila dr. Jelka Zaletel, ki predstavlja »gonilno silo« pri organizaciji obvladovanja sladkorne bolezni. Tudi Tomaž Gantar, predsednik Odbora za zdravstvo, je izpostavil pomembnost prizadevanj za obvladovanje sladkorne bolezni v naši državi. Ključne pristope do sladkornih bolnikov vidi v novi strategiji za prehrano in gibanje (Strategija 2014 – 2023: Prehrana in telesna dejavnost za zdravje), v zgoraj omenjenem Nacionalnem programu ter v preventivnih programih za preprečevanje kroničnih bolezni. Prof. dr. Tadej Battelino z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je opozoril na škodo, ki jo povzročajo sladke pijače. Opredeljuje jih kot glavnega krivca za pojavnost sladkorne bolezni pri otrocih in mladostnikih. Na tem mestu je še dodal, da smo v Sloveniji uspeli zajeziti naraščanje debelosti pri petletnikih, ni pa nam to uspelo pri petnajstletnikih, ki še vedno uživajo prevelike količine nezdrave hrane in se premalo gibajo.

Še nekaj slišanih podatkov in dejstev: na svetu ima sladkorno bolezen okoli 400 milijonov ljudi, v Evropski uniji okoli 32 milijonov ljudi, v Sloveniji okoli 125.000 ljudi. Predvideva se, da bo do leta 2030 sladkorna bolezen sedmi glavni vzrok smrti. Poleg sladkorne bolezni tipa 2 poznamo še sladkorno bolezen tipa 1, ki je največkrat povzročena avtoimunsko, ter nosečnostno sladkorno bolezen, ki se razvije med nosečnostjo zaradi hormonskih sprememb in po porodu izzveni.

Učiteljica Sebina Duraković

(Skupno 32 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost