Foto: Žan Škedelj

Več slik si lahko pogledate s klikom na zgornjo sliko.

V čast in ponos nam je, da smo v naši šoli gostili priznano nizozemsko pisateljico Marjolijn Hof in da nam založba Miš že tretjič izkazuje tako veliko zaupanje z obiskom tuje avtorice.

Mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom se letos odvija že sedmič zapored. Založba Miš ga pripravlja v sodelovanju s knjižnicami Domžale, Novo Gorica, Idrija, Tolmin in Sežana.

V okviru festivala, ki preko knjig spodbuja strpnost, razumevanje, sprejemanje drugačnosti ter medkulturno in medgeneracijsko sodelovanje, se je po vrtcih, šolah, knjižnicah, domovih za ostarele ter drugod odvilo več kot 120 dogodkov. Prireditve se vrstijo že več tednov, največ dogodkov pa se bo odvilo v tem mesecu, ko festival pripravlja tudi osrednjo prireditveno slovesnost.

Te slovesnosti v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah smo se udeležili tudi mi, saj so naši učenci na likovnem in literarnem natečaju z naslovom: Zabolelo je, pa kaj  oz. Saj bo bolje, prejeli kar tri nagrade, kar je rekord med vsemi udeleženci natečajev. Nagrajenci so bili: Nastja Dolinar iz 6. B razreda, Blaž Bergant iz 9.b razreda na likovnem natečaju ter Ema Rihter iz 8.b razreda na literarnem natečaju. Nagrada, ki ti jo podeli ugleden tuj avtor, v spominu učencev nikdar ne zbledi.

Festival Bralnice pod slamnikom, prvi tovrstni mladinski literarni festival pri nas, je pravi pravcati knjižni praznik, ki se mu danes pridružujemo tudi mi! Poklon družinski založbi Miš, ki se že vrsto let trudi z izdajami kakovostnih knjig, sodeluje s šolami po celi Sloveniji, širi veselje do branja in pogumno pelje festival Bralnice pod slamnikom – tokrat, kot že rečeno, sedmo leto!

Mlade bralce iz OŠ Frana Albrehta, OŠ Marije Vere, OŠ Stranje ter naše učence sta pozdravili ravnateljica naše šole, Mojca Rode Škrjanc ter predstavnica založbe Miš  – Irena Svoljšak Miš, ki je spregovorila o poslanstvu knjige, knjižničarjev, založnikov ter pomenu branja in bralcev.

Mladinski pevski zbor pod vodstvom Mateje Kališnik nam je jutro popestril z dvema pesmima, pridružila pa se je tudi Maša Zemljič s trobento in večno Sivo potjo.

Sledilo je najslajše – pogovor z  gostjo, nizozemsko pisateljico Marjolijn Hof, ki so ga vodile učenke novinarskega krožka: Ema Rihter, Taja Štefanič in Lucija Baša pod vodstvom učiteljice slovenskega jezika, Žive Blatnik, za boljše razumevanje pa je poskrbela naša učiteljica angleščine, Breda Banovšek, ki je v kratkih povzetkih v slovenščini predala odgovore pisateljice.

Marjolijn Hof nam je zaupala, da je že od rane mladosti rada brala, da je posegala po vseh knjigah, ki so ji prišle naproti. Kot mladinska knjižničarka se je v javni knjižnici srečevala s knjigami in mladimi bralci. In ves čas tudi pisala. Vse do trenutka, ko je poklic knjižničarke zamenjala za poklic pisateljice in je njen hobi postal delo. Ljubezen do branja, knjig in pisanja je bila ves čas del nje. Zanimivo ji je bilo prisluhniti, ko je opisovala, kako mine dan pisatelja, koliko časa se zamudi pri iskanju podatkov o živali, ki nastopa v zgodbi, koliko dni mine, pa na papirju še ni zapisan niti stavek … In potem lepega jutra pero steče …Zelo pomaga, če ti pri tem kdo stoji ob strani, največ pa k dobremu pisanju pripomore vaja, zato vsem mladim svetuje, naj negujejo pisanje. Tudi tečaj pisanja je toplo priporočila, kajti na poti pisatelja je pomembna samozavest.

Marjolijn Hof nam je povedala, da moramo pač sprejeti, da vsi otroci ne berejo radi, da pa se je vredno potruditi in najti zgodbo, ki bo zazvenela v vsakem otroku. Morda mlademu bralcu ponudimo strip ali karkoli drugega in ga nekako prepričamo, da je med prvo in zadnjo stranjo mnogo čudovitih zgodb. Tu je seveda dobrodošla pomoč knjižničarja, učitelja …In ko te zgodbe začarajo, si vedno zavezan knjigam, branju …

Vprašali smo jo, kaj meni o našem malem narodu, ki šteje dva milijona in je ponosen na svoj jezik, kako nas vidi v svetu založništva, majhnosti in poguma na tej poti preživetja, predvsem v smislu ohranjanja našega jezika. Povedala je, da spoštuje trud založb in zdi se ji skoraj čudežno, da tako majhen narod natisne tako veliko knjig, zahvalila se je tudi družinski založbi Miš, ki je njene knjige ponesla v majhno Slovenijo in jo že drugič gosti v tej mali deželi. Jezik je povezan z identiteto naroda, ki ga moramo povezati s svetovljanstvom. Čar življenja je v različnosti, v drobnih odtenkih, ki nas bogatijo. Zaupala nam je, da so ji v hotelu, kjer prenočuje, za zajtrk postregli ajdovo kašo, česar se je zelo razveselila.

Ob koncu smo pisateljici in založbi Miš zaželeli mnogo poguma na poteh okrog sonca, vsem skupaj pa mnogo prijetnih druženj s knjigo. Kot pravi pisatelj George R. Martin: ˮBralec živi tisoč življenj. Kdor ne bere, živi le eno.ˮ In čigavo življenje vi živite danes?

Knjižničarka Marta Grkman Repolusk

Srečanje s pisateljico

Video: Jakob Žibert

 

(Skupno 37 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost
window.dataLayer = window.dataLayer || []; function gtag(){dataLayer.push(arguments);} gtag('js', new Date()); gtag('config', 'UA-66705794-1');