window.dataLayer = window.dataLayer || []; function gtag(){dataLayer.push(arguments);} gtag(\'js\', new Date()); gtag(\'config\', \'UA-66705794-1\');

Letošnji mednarodni dan knjig za otroke zaradi pandemije obeležujemo drugače kot pretekla leta: beremo na daljavo, se spodbujamo, iščemo besede za vse, ki jih imamo radi in jih pošiljamo v svet. Če smo iskreni, vsi, ki smo zaljubljeni v besede, to počnemo v vseh časih in vseh kotičkih sveta. Morda je letos drugače le to, da se napisanih in izrečenih besed bolj globoko zavedamo. Vabim vas k branju letošnje poslanice ter k poslušanju prebranih pravljic.

Iz vseh spodbud iz bralnospodbujevalne akcije, ki jo je Slovenska sekcija IBBY osnovala skupaj z MKL, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo, lahko najdete tudi besede zase.

Tako torej v trenutnih razmerah praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Letos smo še posebej lačni besed! Na naši šoli se s tem dnem vsako leto zaključuje BRALNA ZNAČKA. Letos jo podaljšujemo za čas, ki nam ga predpisuje majhen virus z neverjetno uničevalno močjo. Priporočilni seznam tokrat malce odmaknite in posezite po knjigah v vaši domači knjižnici. In o prebranem kaj napišite, pošljite učiteljem in knjižničarki. Potopite se v besede in uživajte!

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je razglasila  2. april  za  mednarodni dan knjig za otroke. Obeležujemo ga od 2. aprila 1967. Poznamo pa ga tudi kot svetovni dan pravljic, saj se je na ta dan daljnega leta 1805 rodil danski pravljičar Hans Christian Andersen. Pokroviteljica dneva knjig za otroke je Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY, ki ob tej priložnosti vsako leto pripravi poslanico, ki obide svet.

Letošnjo poslanico in plakat je pripravila Slovenska sekcija IBBY.

Poslanico z naslovom Lakota po besedah je napisal Peter SvetinaPlakat pa je ilustriral Damijan Stepančič, ki si je zamislil tudi vabilo k praznovanju v obliki kocke. Avtorja poslanice sta vrhunska ustvarjalca, spoštovana med strokovno publiko in zelo priljubljena med mladimi in odraslimi bralci.

Pisatelja, pesnika in slovenista Petra Svetino ter ilustratorja Damijana Stepančiča je Slovenska sekcija IBBY nominirala tudi za Andersenovo nagrado 2020, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti. Peter Svetina se je uvrstil med šest finalistov, Damijana Stepančiča pa je žirija s slikanico Arsenije!, ki jo je ustvaril z Lucijo Stepančič (Miš, 2017), uvrstila na seznam izjemnih del, ki jih priporoča za prevajanje.

Delite ideje za dobre knjige s svojimi prijatelji. V teh dneh smo še posebej lačni besed.

Več informacij na www.ibby.si.

POSLANICA:

Peter Svetina

LAKOTA PO BESEDAH

»V moji deželi konec aprila ali začetek maja ozelenijo grmi, ki jih kmalu nato naselijo zapredki metuljev. Kot vata ali kot sladkorna pena zgledajo, ličinke pa požirajo list za listom, dokler grmi niso videti popolnoma opustošeni. Ko se metulji razvijejo, odletijo, grmički pa kljub temu niso uničeni. Ob letu ponovno ozelenijo, spet in spet.

To je podoba pisateljice, podoba pesnika. Zgodbe in pesmi ju izjejo, izčrpajo ju, in ko so napisane, odletijo, odidejo v knjige, odidejo med poslušalce. To se ponavlja.

In kaj se zgodi s pesmimi in zgodbami?

Poznam fanta, ki so mu operirali oči. Dva tedna po operaciji je moral ležati le na desnem boku, potem še mesec dni ni smel brati, ničesar. Ko je po mesecu in pol prijel v roko knjigo, se mu je zdelo, kot da bi besede z žlico zajemal iz sklede. Kot da bi jih jedel, zares jedel.

In poznam dekle, ki je zdaj učiteljica. Pravi: Otroci, ki jim starši niso brali knjig, so siromašni.

Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca. So hrana za duha in dušo.

Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.

Lakota po besedah se ne kaže tako, kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili.

To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.

Če tega doslej nismo počeli, je upanje, da se nasitimo?

Je. Fant bere, skoraj ni dneva, da ne bi bral. Punca, ki je postala učiteljica, bere zgodbe svojim šolarjem. Vsak petek. Vsak teden. Če kdaj pozabi, jo na branje spomnijo otroci sami.

Pa pisateljica in pesnik? Ob letu bosta ozelenela. In spet ju bodo izjedle zgodbe in pesmi, ki bodo kot metulji poleteli na vse strani. Spet in spet.«

Pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič sta naša vrhunska ustvarjalca, spoštovana med strokovno publiko in zelo priljubljena med mladimi in odraslimi bralci. Oba sta tudi nominiranca za Andersenovo nagrado 2020.

Peter Svetina Damijan Stepančič

 

Predlagam, da prisluhnete zgodbicam, kijih berejo slovenski ustvarjalci:

https://www.youtube.com/watch?v=Te8K4jwxYVg  (Agnes de Lestrade: Dežela Velike tovarne besed/ bere Vesna Radovanovič)

https://www.youtube.com/watch?v=ZIrXNSwsURs (intervju s Petrom Svetino)

https://www.youtube.com/watch?v=ukybaKfnyoI&t=66s (intervju z Damjanom Stepančičem)

https://www.facebook.com/tilka.jamnik/videos/2949952881730408/ pesmi Toneta Pavčka bere Igor Saksida)

https://soundcloud.com/gaja-kos/peter-svetina-timbuktu?fbclid=IwAR2dT3nOyeKbspmRczyy3lchtmaUJdCfJjdYpRVaw4oCgqQ_Zz_6740ESlI (Gaja Kos bere odlomek iz knjige Timbuktu, timbuktu)

Knjižničarka Marta Grkman Repolusk

(Skupno 33 obiskov, današnjih obiskov 1)