V sklopu projekta Erasmus KA 122 se je knjižničarka Marta Grkman Repolusk v dneh od 13. do 17. 3. 2023 udeležila izobraževanja z naslovom Izkustveno učenje v Firencah: Trajnostni turizem in potovalna psihologija v praksi, ki je potekalo v Firencah, v studiu predavateljice Monice Ogaz.
Na izobraževanju so se udeleženci seznanili s sodobnim pristopom do potovanj in odkrivanj novih okolij, seznanili so se z uvajanjem v okoljsko in turistično psihologijo, eko psihologijo, trajnostnim turizmom, psihogeografijo in izkustvenim potovanjem. Turistične izkušnje ponujajo priložnosti za odkrivanje lepih krajev, ob tem pa tudi odkrivanja sebe, saj so potniki v novih situacijah, v neznanem okolju povsem drugi ljudje.
Poudarek izobraževanja je bil na doživljanju Firenc na dinamičen način, saj so udeleženci pri sprehodu (gibanju) po starem mestnem jedru in tipičnih okrožjih ter turističnih četrtih Firence pozorno opazovali, zaznavali vse videno, si poskušali vse čimbolj podrobno zapomniti in občutiti.
Prvi dan je bil namenjen predstavitvi vseh udeležencev ter šol in šolskih sistemov, v katerih posamezniki delujejo. V skupini so bile same učiteljice, štiri z Danske in 1 iz Anglije, torej skupaj 6 udeleženk in predavateljica Monica Ogaz, po rodu Mehičanka, ki pa je pred 19 leti prišla v Firence študirat slikarstvo, se tu poročila in je zdaj 1 leto zaposlena na Europass Akademiji za učitelje. Je certificirana svetovalka trenerka gestalt in art terapije.
Po uvodni teoriji eksperimentalnega izobraževanja, kjer je bilo ponovno predstavljeno delovanje in teorije Aristotela, Marie Montessori in drugih pedagogov, se je že prvi dan pričelo izkustveno odkrivanje Firenc. Po vodenem sprehoda do tržnice San Lorenzo, kjer je bilo potrebno z vsemi čuti doživeti razkošje sadno-zelenjavne tržnice, so udeleženci vsa ta občutja shranili v »potovalni kovček«, kar so izrazili v likovnem in literarnem smislu in predstavili soudeležencem. Pomembno sporočilo se je navezovalo tudi na vsebino kovčka, ki že vse življenje potuje s človekom, z vrednotami in spomini. In pomembnim izročilom, da mora človek na potovanju odpreti srce: se predati občutkom, vonjati ulice, tipati zidove, skulpture, gledati in videti drobne razpoke v umetelnem kipu, poslušati, kaj in kako »govorijo« trgi, ozke ulice …
V naslednjih dneh je v času jutranjih ur predstavljena teorija v drugem delu pouka vedno praktično zaživela. Udeleženci izobraževanja so se srečali z izkustveno teorijo učenja, ki poudarja, kako naše izkušnje, vključno z našimi mislimi, strahom, čustvi in okoljem, vplivajo na naš proces (David Kolb). Brez radovednosti, ki jo je nujno treba zbuditi v vsakem otroku (in odraslem), ne bi nikoli prišli do spoznanj in zakonitosti, ki nas spremljajo (Newtonovi zakoni fizike, Flemingov penicilin, Marie Curie in radioaktivnost in mnogi drugi primeri).
Firence s svojo zgodovino in umetnostjo predstavljajo presežek lepote, ki ga lahko hrani eno mesto. Smisel potovanja je v tem, da se izgubimo, da potem lahko najdemo nekaj dobrega v sebi. Izgubljanje je pot k rešitvam, zato je bila naloga naslednjega dne, da se udeleženci s tržnice San Ambrogio, kjer je bilo ponovno potrebno vsrkati vonjave, glasove in okuse, sami vrnejo v studio, kjer je potekal pouk. Vsak je moral najti svojo pot, svoj način, uriti spomin, sestavljati koščke poti, ki je udeležence pripeljala na dani naslov. Soočenje z lastnim labirintom, ki ga v svoji glavi sestavlja vsak posameznik, je bila dobra vaja za soočenje s strahovi, nelagodjem, zakrčenostjo in iskanjem rešitev.
V teoretičnem delu je bila predstavljena Maslowa hierarhija človeških potreb: fiziološke potrebe (zrak, voda, hrana, prebivališče, spanje, oblačila, reprodukcija), varnostne potrebe (osebna varnost, zaposlitev, zdravstvena varnost …), ljubezen in pripadnost (prijateljstvo, družina, vezi …), spoštovanje (status, moč, svoboda …) ter samouresničenje (postati največ, kar je mogoče). Samocenzura je najbolj transcendenten del piramide, zato je bilo potrebno v praktičnem delu ustvariti potovanje pisane piramide z vidiki, ki bi jih kot popotniki radi spodbujali. Teorijo preizkusiti s prakso – to je nujno potrebno storiti, če želimo, da učenci in mi spoznamo sebe.
Cilj izobraževanja o globalnem državljanstvu je v opolnomočenju učencev vseh starosti, da prevzamejo aktivne vloge, tako lokalno kot globalno, pri gradnji bolj miroljubnih, strpnih in vključujočih in varnejših družb.
Pri raziskovanju kraja je potrebno objeti moči, s katerimi razpolagami in negotovost, ki je tudi prisotna. Podzavestno želimo imeti vse pod nadzorom in vedeti, kako stvari tečejo. Toda ustvarjalnost nas uči, da ne moremo vsega vedeti, da se moramo prepustiti procesu.
Psihogeografija, ki je zaokrožila celotno izobraževanje, spodbuja popotnika, da v deželi ali kraju, ki jo/ga obišče ali po njej potuje, spozna domačine, se poskuša naučiti jezik, ki ga govorijo, se prepusti kraju in času in je prisoten tukaj in zdaj.
Zaključek je minil v duhu razmišljanja avtorja knjige Misli kot Leonardo da Vinci, iskrivega in karizmatičnega govornika ter vodja na področjih kreativnega razmišljanja, g. Michaela J. Gelba, ki pravi: bodi radoveden, razmišljaj neodvisno, izboljšaj svoje čute, vadi tišino, ki je ključ do sebe, preuči mojstre, okusi hrano ter objemi kaos in negotovost.
V duhu te popotnice bo potekalo delo v šolski knjižnici, pri knjižničarskem krožku ter bralnem klubu, saj je tu dosežen pogoj maloštevilne skupine (do 15 učencev), kar omogoča opisan način dela.
Marta Grkman Repolusk
