Pravljični večer na OŠ Toma Brejca
Video posnetek: Blaž Bergant
Večer pravljic je v zimskem hladu, ob soju sveč in drobnih vilinskih lučk ter vonju nepozebnika tiho odsanjal v noč. Zgodbe so se razlile v naša življenja, čas se je za hip ustavil.
Najbrž je v vsakem od nas odzvenela druga zgodba, drug dotik, druga melodija.
In, tiho upam, da je večer pobožal vse, ki smo prisluhnili in slišali.
Ljuba Lajmiš nas je z zgodbo o sv. Vidu, ki jo je tako lepo, po »thinsko« povedala, vedro popeljala v večer. Da bi tudi nas, Kamničane, sv. Vid tako zvesto varoval in bedel nad nami …
Breda Podbrežnik Vukmir nam je z zgodbo o ošabnosti in oholosti, ki jo je pred več kot sto leti zapisal čevljar iz Motnika, Gašper Križnik, odstrla pot do ozdravitve teh nečednih človeških lastnosti.
Duet Vroča župa v podobi Gorana Završnika in Roka Kosca nas je prijetno razvedril in razsvetlil celoten prostor. Mehkoba, pretanjenost, Goranov sprehod po tipkah in Rokov žametni glas: vse to je nedeljskega oslička srečno odpeljalo v svet in varno vrnilo v naročje doma.
Židovska zgodba Katarine Nahtigal nas nežno in rahločutno popelje v razmišljanje, koliko cenimo družino, v kateri se zrcalijo naše želje in uresničenja, kako spoštovano je naše delo … Se dotikamo raja, nam je morda dano, da smo povabljeni vanj, pa niti ne slutimo …?
Najmlajši gost, Matic Maček, nas je s srbsko zgodbo o zlobni tašči s svojim temnim žametnim glasom in veščim koketiranjem začaral v čuječe poslušalce.
O brezmejni človeški neumnosti, ki ubira čudna pota, nam je spregovoril Ciril Horjak. Radoživost, iskrivost, veselje in razigranost – vse to občutimo, ko mu prepustimo oder.
Izjemno močni troli, naivni in lahkomiselni, sporočajo, da moč le ni vse. Špela Frlic je s svojim blagozvočnim pripovedovanjem pomehčala ta nočna bitja, ki jih je moč uzreti v mračnih gozdovih in z mesečino obsijanih jezerih Skandinavije. Morda so v teh letih zašli tudi v našo ljubo deželo…
Mateja Kališnik, vokalna skupina deklet naše šole ter Neža Grkman so večeru podarila nežnost, blagost in milino. Slovenske ljudske pesmi že dolgo spremljajo naša življenja v žalosti in veselju. So preplet tolažbe, vedrine, ljubezni in poguma. V pesmih je moč najti pot do sebe. Prav tako kot v zgodbah.
Pravljica hladnega zimskega večera se je zapisala med spomine zaradi vseh nastopajočih, ki so odprtega srca zgodbe, čas in svoje darove podelili z nami. En velik hvala!
Branje je iskanje, medobčinski projekt, ki smo se mu s tem večerom pridružili, pa naj živi z zgodbami in branjem v vseh nas.
In, ne smemo pozabiti na mnoge drobne lučke, ki se trudijo, da pravljice še živijo. HVALA torej:
Franciju Mestku, Iztoku Škofu ter Ediju Drolcu, ki so poskrbeli za brezhibnost tehničnih naprav, Jani Traven za brsteče veje mlade vrbe, Ambrožu Šlibarju za toplo proseno kašo in čaj, Urški Dolgan za pomoč pri slanih dobrotah, Neži Grkman za sladke pregrehe, Blažu Bergantu za velikodušno deljenje svojega znanja fotografiranja in snemanja, saj njegovo oko uzre drobne lepote vsega, kar nas obkroža, Ireni Štefanič za izvezene prtičke, s katerimi je razveselila vse nastopajoče, Bralnemu klubu bivših in zdajšnjih učencev naše šole, ki ve, kaj je prijateljstvo in kaj pomeni, če nekomu stojiš ob strani, Matjažu Mastnaka za cvetočo zimo v podobi dišečega nepozebnika ter ravnateljici Mojci Rode Škrjanc za vso podporo in razumevanje.
Hvala podjetjem: Media domu, Ljubljanskim mlekarnam, Mladinski knjigi, Rokusu, DZS-ju, Črni luknji, Eti, Vivapenu, Calcitu, Pekarni Pečjak, Baitrisu in TIC-u.
Hvala vsem obiskovalcem, ki ste s svojo svetlobo osvetlili pravljični večer. Menda se ob letu osorej spet srečamo … ali pa kakšno leto kasneje …
»Pravljice, miti in zgodbe ponujajo spoznanja, ki ostrijo vid. Napotki v zgodbah zagotavljajo, da se pot ne izteče, marveč vodi naprej in globlje …« Clarissa Pinkola Estes)
Knjižničarka Marta Grkman Repolusk
Fotografski utrinki: Blaž Bergant
