KAKO BABICA VZGAJA MAMO IN ATA
Babica se je razjezila,
ker je mama atu očala nalašč pohodila.
Babica se je razjezila,
ker je ata mami rekel:” Nisi več moja mila!”
Potem ju je babica v shrambo zaklenila
in za njima luč ugasnila.
Iz shrambe ju je šele takrat spustila,
ko sta drug drugemu dve uri oprosti govorila.Vinko Möderndorfer
Letošnji poudarek Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbujanje mladega bralca k razmišljanju o medgeneracijskih odnosih: vnuki – stari starši, pa tudi odrasli otroci in njihovi starši.
Zato smo se odločili, da v projekt vpletemo dve knjigi. Lansko knjigo Kako dolg je čas Mateta Dolenca, ki so jo učenci tudi letos dobili za darilo, in knjigo Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja, ki je bil letošnji izbor, za katerega se naša šola ni odločila. V knjigi Kako dolg je čas smo izbrali zgodbo z naslovom Stara in nova boja, ki govori o koristnosti, znanju in skupnem sožitju med staro in novo bojo ter odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, ki govorijo o odnosu med vnukom Andrejem in njegovo babico, odnosu med Andrejevo mamo in njeno mamo in odnosom med mamo in sinom.
Projekt smo letos lahko izvajali v knjižnici, kar je bila prijetna sprememba po dolgem času, ko učenci niso smeli v knjižnico. Učenci so prvo uro poslušali zgodbo o boji in odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, drugo uro pa so ustvarjali na pisnih podlagah, ki so barvno predstavljali starost in mladost. Za večjo dinamičnost smo jim ponudili različne možnosti ustvarjanja. Lahko so spremenili konec zgodbe, pisali slam poezijo ter likovno ustvarjali (strip). Vse na temo prebranega v prvi uri.
V zadnjem delu ure so učenci svoja dela prebrali in s pomočjo močnega aplavza izbrali najboljši izdelek. Vsa dela smo potem razstavili pred šolsko knjižnico.
Učenci so dobili tudi nalogo, da odnesejo domov pisma staršem ali starim staršem, z vprašanjem, katera spoznanja – izkušnje so jim prinesla leta in v kaj so verjeli, ko so bili mladi. Odziv je bil velik in zelo pozitiven. Hvala.
Veseli smo, da smo projekt Rastem s knjigo izpeljali tudi v tem šolskem letu in sodeč po odzivih učencev je bilo druženje s knjigama Kako dolg je čas in Jaz sem Andrej prijetno in navdihujoče.
Vodja projekta Rastem s knjigo: knjižničarka Vesna Janežič
Nekaj najbolj izvirnih besedil sedmošolcev:
»Stari so srečni, sočutni, prijazni, želijo si družbo sodobnih golazni. Želijo si smeha, topline ljudi, pogovor posveti jim v temi.
Vsak obisk nasmeh jim nariše, vsak objem slabo voljo izbriše. Vsaka malenkost polepša jim dan, zato se potrudi, da nihče ne bo sam.«
»Človek je star al pa mlad, vedno poteče čas mu rad. Ob uri zbudi se, ob dnevu konča. Vedno besede so iz zlata.
Leto, dva, tri dni vsak odraste in umre, naš spomin vedno zažari kot pesem z zvezdami.
»Starina ali mladina, tvoji starši so iz spomina, vedno ob strani stojijo, kot na nebu rešitev iz oblaka.
Babica zaupa mi kot čarobna preproga z rožicami. Vedno mi najboljši zgled, saj vsak dan pomaga za prababi skrbet.«
»Stara boja reče novi: “Jaz z leti nekoristna sem postala, včasih vesela sem bila in mlada.” Nova boja jo tolaži, noč in dan se cmeri. “Depresivna sem bila, dokler ti se nisi prikazala. Ti pokazala si mi, da depresija ne splača se mi. Zdaj tu govorim ti o mojih težavah, zanima me samo, kako je tebi šlo?” Nova boja začne govoriti: “Jaz do zdaj v redu sem bila, a zdaj počutim se, kakor da ti moja mama si. Ti zame skrbiš, kakor nihče do zdaj še ni. Zanimajo te moje težave, problemi in sanje. To spoštujem zelo in hvaležna sem za to!”«
»Odrasli ste nam mladim zgled,
vedno nam date dober nasvet.
Zaradi vas naš svet je lepši,
čeprav se včasih zdimo nehvaležni.
Vse življenje se učimo,
da čim več znanja usvojimo.
Kmalu bomo kakor vi,
stari in polni skrbi.«
»Ko te življenje potisne ob tla, se poberi, pa kakšno dobro knjigo preberi …
Z leti se staramo in si nabiramo izkušnje, polagamo svoje znanje na mlajše.
Prijatelje imaš zato, da ti pomagajo, zanje si vesel, ko zmagajo.
Če narediš napako, jo popravi, opraviči se in svojo dolžnost opravi.
Veliko ljudi te bo pustilo na cedilu, ne more biti vse ravno po ravnilu.
Življenje je lahko trpljenje, včasih letenje, včasih veselje.«
Nekateri učenci so našli navdih v odlomkih knjige Jaz sem Andrej. Razmišljanje sedmošolca:
»Andrej Sonja prijatelja sta, vsak dan se družita.
A nekaj se dogaja med njima, drug do drugega nekaj več čutita.
Tisto noč se dobita in se na koncu poljubita.«
