Ostanimo zdravi tudi v hladni polovici leta

Jeseni in pozimi zaradi slabšega vremena več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer pa hitreje prihaja do okužb z bakterijami in virusi ter posledično do razvoja prehlada, gripe, črevesne viroze in ostalih nalezljivih bolezni.

V 3. c smo se pogovarjali o ukrepih, s katerimi lahko preprečimo širjenje teh bolezni. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da:

  • si redno in temeljito umivamo roke,
  • uživamo zdravo hrano, bogato s sadjem in zelenjavo,
  • redno telovadimo,
  • vsaj 30 minut na dan preživimo v naravi,
  • poskrbimo za dovolj spanja.

Poleg naštetega je imunski sistem večkrat potrebno okrepiti tudi s kozarčkom vitamina C, tako kot smo to storili v petek v OPB 3. c, ko smo si pripravili sok iz pomaranč in limon.

Aktivni tudi v podaljšanem bivanju

Danes, 30. 9. 2019, se zaključuje Evropski teden športa, pobuda Evropske komisije za spodbujanje telesne dejavnosti v Evropi. Tema kampanje je ”Bodi aktiven”, njen cilj pa spodbujanje rednega gibanja, ki ohranja in krepi zdravje.

V podaljšanem bivanju učence vsakodnevno spodbujamo h gibalni aktivnosti, še posebej zunaj na šolskem igrišču. Teden smo obeležili s sprintom, vleko vrvi, vajami za moč ter igranjem nogometa in odbojke.

S klikom na sliko si poglejte še ostale utrinke.

2. a v akciji zmanjševanja odpadkov

Od 17. do 25. novembra 2018 je potekal Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), ena najbolj prepoznavnih ozaveščevalnih akcij Evropske unije na področju preprečevanja nastajanja odpadkov.

V času podaljšanega bivanja so učenci iz 2. a v okviru te akcije izvedli naslednje aktivnosti:

  • od doma so prinesli brisačke iz blaga in jih uporabljali za brisanje rok,
  • ustvarjali so origamije iz odpadnega papirja,
  • si izmenjali rabljene družabne igre in
  • izdelali plakat o ukrepih za zmanjšanje odpadkov.

S klikom na zgornjo fotografijo si poglejte utrinke naštetih aktivnosti.

KAKO NAM GRE OD ROK LOČEVANJE ODPADKOV?

O ločevanju odpadkov (zakaj in kako to počnemo) znamo vsi veliko povedati. Vse bolj naj bi se namreč zavedali, da odpadki predstavljajo potencialne surovine, ki jih tehnološko razvita industrija predela v koristne surovine, kompost ali gorivo. Tudi na naši eko šoli z ustvarjanjem iz kartona, plastenk, pokrovčkov, odpadnega papirja in tekstila vseskozi dokazujemo, da so odpadni materiali lahko ponovno uporabni.

Že v vrtcu se otroci seznanjajo z različnimi barvami košev za smeti in se učijo, kaj sodi v posamezni koš. Prvošolci vedo povedati, da odpadkov ne ločujemo le v šoli, temveč tudi doma, ko smeti odnašamo na tako imenovane otoke oz. imamo pred bloki in hišami smetnjake različnih barv.

Učenci 1. b so svoje znanje o ločevanju odpadkov ponovili preko izdelave eko kotička, kjer so tudi slikovno ponazorili, kaj sodi v posamezni smetnjak, ki stoji na šolskem hodniku.

 

V nadaljevanju smo se posvetili pravilnemu ravnanju z odpadno  kartonsko embalažo za mleko in sokove. Kako jo pravilno izpraznimo? Kako jo lahko čim bolje sploščimo oz. zložimo, da bo v košu zavzela čim manj prostora? Kam jo odvržemo? Kam odvržemo pokrovček od soka ali slamico? Odgovore na zastavljena vprašanja so učenci 1. b demonstrirali – fotografije s pripadajočimi komentarji si lahko pogledate na plakatu, ki se nahaja v eko kotičku v pritličju šole, tik ob rumenem košu za embalažo.

V mesecu marcu in aprilu (štiri tedne zapored) pa smo na teren poslali tudi eko detektivke (učenke iz 3. č: Maša Kogovšek, Neja Železnik, Milica Milev Pavlovič in Martina Spasova), ki so vsak teden pokukale v vse smetnjake na šoli in preverile, kaj se v njih nahaja. Oziroma z drugimi besedami – kako nam (učencem in učiteljem) gre ločevanje odpadkov v praksi?

 

 

 

15. marca so v 1. nadstropju v košu za papir našle mandarino ter tetrapake od sokov. Prav tako se je v 1. nadstropju v košu za biološke odpadke nahajal pokrovček od soka. V drugem nadstropju pa so bili papirčki od lizik v košu za papir.

22. marca so detektivke ugotovile, da se nepravilnosti pri ločevanju odpadkov pojavljajo v 2. in 3. nadstropju. V obeh nadstropjih so našle čigumije v košu za papir. V košu za papir se je nahajala tudi vrečka od čipsa, papir pa so našle v košu za embalažo.

V tretjem tednu raziskovanja se je največ odstopanj od ustreznega ločevanja odpadkov pokazalo v 2. nadstropju, kjer je bil ostanek žemlje v rumenem smetnjaku (embalaža), čigumiji v košu za papir ter prazne “bombice” za črnilo med ostalimi odpadki.

Pri zadnjem raziskovanju (5. 4.) so se nepravilnosti prav tako pokazale le v 2. in 3. nadstropju. V obeh nadstropjih so se čigumiji nahajali tam, kamor ne sodijo – v smetnjaku za papir ter v smetnjaku za embalažo. V smetnjaku za embalažo so dekleta našla tudi prtičke od malice.

S pomočjo eko detektivk smo prišli do sklepa, da so o ustreznem ločevanju odpadkov najbolj poučeni naši najmlajši, prvošolci. V smetnjakih v pritličju, kjer se večinoma nahajajo prvošolci, ni bilo opaziti odpadkov, ki tja ne sodijo. Tudi v prvem nadstropju so bili odpadki večinoma pravilno odvrženi (razen v dveh primerih). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da do stalnih odstopanj pri ustreznem ločevanju odpadkov prihaja ravno v 2. in 3. nadstropju, kjer se največ nahajajo starejši učenci, od 6. do 9. razreda. Težko bi rekli, da so starejši učenci neosveščeni, morda so le nedosledni in ne razmišljajo, kam odvržejo odpadke. Vsekakor bi se lahko zgledovali po mlajših učencih in dokazali, da jim ni vseeno za svet, v katerem živimo. Ločeno zbiranje odpadkov je naša skupna odgovornost!

Koordinatorica projekta:

Živa Blatnik

 

Odgovorno s hrano!

slika_plakat_OSH

Na naši šoli že drugo leto poteka projekt Odgovorno s hrano!, v okviru katerega smo izvedli meritev zavržene hrane pri šolskem kosilu. V petek, 27. 1. 2017, smo za kosilo imeli goveji golaž, polento in solato. Učence smo povprašali, kako so zadovoljni s šolskim kosilom. Učenci so v večini odgovorili, da jim je bilo kosilo všeč in da bi ga lahko imeli večkrat na jedilniku. Kljub temu pa kar 65 % učencev ni pojedlo vsega kosila. Ker je ta odstotek zelo visok, je naš namen čim bolj zmanjšati količino zavržene hrane. Mislimo, da nam je s tem, da smo obesili plakat pred šolsko jedilnico, to vsaj delno uspelo. Še naprej si bomo prizadevali osveščati učence o zavrženi hrani ter zmanjšati količino zavržene hrane na naši šoli.

Napisal: Blaž Horvat, 9. b

Stran 1 od 41234