17. 3. 2022 | Natečaji
foto: Občina Kamnik/Urša Grudnik
V okviru literarnega natečaja občin Kamnik in Komenda z naslovom Pred tridesetimi leti v organizaciji Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij (KOVDO) je komisija izmed vseh literarnih del sodelujočih šol občin Kamnik in Komenda izbrala najboljša literarna prispevka. Oba sta bila zapisana izpod peres učencev naše šole:
– za drugo triado literarno delo Ize Šenica (4. c, mentor Franci Mestek),
– za tretjo triado literarno delo Roka Grudnika (8. c, mentorica Nika Ftičar Kotnik).
Zmagovalna prispevka si lahko, vključno z ostalimi sodelujočimi, preberete na razstavi v prostorih Občine Kamnik do predvidoma sredine aprila v času njihovih uradnih ur.
Iza in Rok, iskrene čestitke!
mentorja Nika Ftičar Kotnik in Franci Mestek
16. 3. 2022 | Novice, Starši
Za nami sta že uvodna dneva zimske šole v naravi za 6. razred. Otroci, ki so v ponedeljek prvič stali na smučkah, se že sami vozijo na ‘krogcih’, ostali pa pridno nadgrajujejo svoje znanje. Plužnih zavojev je vse manj, smučke nekateri že celo pridno postavljajo na robnike.
Dnevi hitro minejo, saj nam čas nato zapolnijo popoldanske in večerne dejavnosti. Tako so v tekmovanju Male sive celice, ki jih je vodil kar idejni oče pravega kviza Darko Hederih, slavili fantje 6. a-oddelka, spoznali pa smo se tudi s FIS pravili na smučišču ter opravili večerni pohod po okoliških poteh.
Lep pozdrav s Pohorja
15. 3. 2022 | Natečaji
Iza Šenica, Ishak Kurtović in Žiga Žele iz 4. c so pod mentorstvom razrednika Francija Mestka sodelovali na literarnem in likovnem natečaju Pred tridesetimi leti v organizaciji Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij – KOVDO. Svečano odprtje razstave je bilo v ponedeljek, 14. 3. 2022, v prostorih občinske stavbe.
Iza Šenica je s svojim literarnim prispevkom dosegla prvo nagrado v kategoriji drugo triletje. Ishak Kurtović in Žiga Žele sta se s svojima likovnima prispevkoma uvrstila na razstavo.
15. 3. 2022 | Ekošola, Podaljšano bivanje
Učenci 4. c in petošolci, ki torkove popoldneve preživljajo v oddelku podaljšanega bivanja, so od začetka novembra do konca januarja aktivno raziskovali, kako gre učencem in zaposlenim ločevanje odpadkov. Vsak torek sta tričlanski ekipi vse od pritličja do 3. nadstropja pregledali otoke za ločevanje odpadkov, ki se v vsakem nadstropju nahajajo na dveh straneh – ob južnem in severnem stopnišču.
Preden so se učenci odpravili na teren, so ponovili, kaj konkretno sodi v moder smetnjak za papir, rumen za embalažo, zelen za biološke odpadke in bel za ostale odpadke. Že sami eko detektivi so pred izvedeno dejavnostjo komentirali, da sta moder in bel smetnjak hitro in lahko zamenljiva, daj bi bilo bolj »logično«, da bi bil za papir namenjen koš bele barve.
Konec januarja smo zbrali vsa poročila in pripravili analizo. Kaj smo ugotovili?
- Pomote pri ločevanju odpadkov so se v enaki meri pojavljale v vseh nadstropjih, kar pomeni, da se zmotijo tako starejši kot mlajši učenci.
- V koših za papir so se najpogosteje pojavljali t. i. ostali odpadki (higienske maske, papirnati robčki, brisačke).
- V zelenem smetnjaku so našli nekaj čigumijev in listov papirja. Sklepamo lahko, da vsi ne vedo, da se čigumi ne razgradi kot ostali ostanki hrane.
- Najmanj napak v ločevanju se je pokazalo ob vpogledu v rumene smetnjake za embalažo. Opozorili bi le, da papirnati lončki za kavo in druge tople napitke tja ne sodijo, saj so prevlečeni s snovjo, ki zagotavlja, da lončki ne prepuščajo tekočine. Sodijo med ostale odpadke.
- Opomnili bi tudi, da je moder koš za papir namenjen papirju, kamor sodi tudi karton (brez vrvic in lepilnega traku). Absolutno pa vanj ne sodijo umazani robčki in uporabljene papirnate brisačke.
- Z virusom se je na žalost povečala tudi količina odpadkov. Večji del so prispevale zaščitne maske, rokavice za enkratno uporabo in robčki za razkuževanje površin in rok. Vsi omenjeni odpadki sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke (v našem primeru bel smetnjak).
Tudi za ločevanje odpadkov bi si morali vsi vzeti sekundo ali dve več in resnično premisliti, kam sodi kateri od odpadkov. Za ohranjanje čistega okolja smo namreč odgovorni prav vsi. Potrudimo se, eko detektivi smo na preži!
14. 3. 2022 | Tekmovanja
3,14159265358979323846… je bilo danes, 14. 3. 2022, na mednarodni dan matematike, slišati na tekmovanju v recitiranju števila pi, ki smo ga organizirali tudi na naši šoli.
Število pi, ki mu pravijo tudi Arhimedova konstanta, Ludolfovo število ali krožna konstanta, predstavlja razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom. To razmerje je za vsak krog enako in ga ni mogoče zapisati s končnim ali periodično ponavljajočim zaporedjem decimalk, zato π spada med iracionalna števila. Njegov najpogosteje uporabljeni približek je 3,14. Ker pa je število decimalk neskončno in ker se te ne ponavljajo, je za mnoge izziv, kako si zapomniti čim več decimalk te konstante. Doslej so s pomočjo računalnikov uspeli izračunati okoli 31,4 bilijona decimalk.
Tekmovanja na naši šoli se je udeležilo 20 učenk in učencev v dveh kategorijah:
(več …)
14. 3. 2022 | Novice
Po dolgem času bo na šoli potekala zbiralna akcija starega papirja. Kontejner bo stal pred stavbo Kajuhove v torek, 22. 3. 2022, od 7.00 do 14.30.
Papir je mogoče prej oddati hišniku Ediju med 7.00 in 9.00 ter med 17.30 in 20.00, in sicer v četrtek, 17. 3., v petek, 18. 3., v ponedeljek, 21. 3. 2022. Papir se lahko pripelje tudi izven urnika, po predhodnem dogovoru s hišnikom (031 280 196).
Del zbranih sredstev bo šel za kritje stroškov zaključnega izleta 9. r. Devetošolci se vam že vnaprej zahvaljujejo.”
14. 3. 2022 | Starši
Učenci 6. razreda in njihovi spremljevalci so varno in srečno prispeli v šolo v naravi na Pohorje, kjer že zapenjajo smučarske čevlje in se odpravljajo na smučišče.
14. 3. 2022 | Knjižnica, Projekti
KAKO BABICA VZGAJA MAMO IN ATA
Babica se je razjezila,
ker je mama atu očala nalašč pohodila.
Babica se je razjezila,
ker je ata mami rekel:” Nisi več moja mila!”
Potem ju je babica v shrambo zaklenila
in za njima luč ugasnila.
Iz shrambe ju je šele takrat spustila,
ko sta drug drugemu dve uri oprosti govorila.
Vinko Möderndorfer
Letošnji poudarek Nacionalnega meseca skupnega branja je spodbujanje mladega bralca k razmišljanju o medgeneracijskih odnosih: vnuki – stari starši, pa tudi odrasli otroci in njihovi starši.
Zato smo se odločili, da v projekt vpletemo dve knjigi. Lansko knjigo Kako dolg je čas Mateta Dolenca, ki so jo učenci tudi letos dobili za darilo, in knjigo Jaz sem Andrej Vinka Möderndorferja, ki je bil letošnji izbor, za katerega se naša šola ni odločila. V knjigi Kako dolg je čas smo izbrali zgodbo z naslovom Stara in nova boja, ki govori o koristnosti, znanju in skupnem sožitju med staro in novo bojo ter odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, ki govorijo o odnosu med vnukom Andrejem in njegovo babico, odnosu med Andrejevo mamo in njeno mamo in odnosom med mamo in sinom.
Projekt smo letos lahko izvajali v knjižnici, kar je bila prijetna sprememba po dolgem času, ko učenci niso smeli v knjižnico. Učenci so prvo uro poslušali zgodbo o boji in odlomke iz knjige Jaz sem Andrej, drugo uro pa so ustvarjali na pisnih podlagah, ki so barvno predstavljali starost in mladost. Za večjo dinamičnost smo jim ponudili različne možnosti ustvarjanja. Lahko so spremenili konec zgodbe, pisali slam poezijo ter likovno ustvarjali (strip). Vse na temo prebranega v prvi uri.
V zadnjem delu ure so učenci svoja dela prebrali in s pomočjo močnega aplavza izbrali najboljši izdelek. Vsa dela smo potem razstavili pred šolsko knjižnico.
Učenci so dobili tudi nalogo, da odnesejo domov pisma staršem ali starim staršem, z vprašanjem, katera spoznanja – izkušnje so jim prinesla leta in v kaj so verjeli, ko so bili mladi. Odziv je bil velik in zelo pozitiven. Hvala.
Veseli smo, da smo projekt Rastem s knjigo izpeljali tudi v tem šolskem letu in sodeč po odzivih učencev je bilo druženje s knjigama Kako dolg je čas in Jaz sem Andrej prijetno in navdihujoče.
Vodja projekta Rastem s knjigo: knjižničarka Vesna Janežič
Nekaj najbolj izvirnih besedil sedmošolcev:
(več …)
14. 3. 2022 | Natečaji
V četrtek, 10. 3. 2022, se je zaključil šolski fotografski natečaj »Mi v pokrajini«, v okviru katerega so bili učenci od 6. do 9. razreda vabljeni k fotografiranju geografskih pojavov in procesov. Vabilu so se odzvale učenke Ajda Strniša (7. č), Eva Dolničar (8. a), Živa Andrić (8. b) in Julija Farazin (8. b), ki bodo za sodelovanje prejele praktično nagrado, njihove fotografije (objavljene spodaj) pa bodo poslane na državni natečaj. Iskrene čestitke!
Rezultati državnega natečaja, ki ga organizirata Društvo učiteljev geografije Slovenije (DUGS) in Zveza geografov Slovenije (ZGS), bodo razglašeni 5. 4. 2022 na prireditvi Noč geografije.
Držimo pesti za dobro uvrstitev!
Mentorica Sebina Duraković
14. 3. 2022 | Novice
Učenci 3. razreda si bodo v četrtek, 17. 3. 2022, v Lutkovnem gledališču v Ljubljani ogledali lutkovno predstavo z naslovom Peter Pan.
Malica za vse učence bo takoj po prihodu v šolo, zato prosimo starše, naj otroke pravočasno pripeljejo v šolo. Kosilo in ostale dejavnosti bodo potekale po ustaljenem programu. Stroške kulturnega dne boste starši poravnali s plačilom položnice (vstopnica – 4 €, cena prevoza bo znana naknadno).
Vsem želimo prijetno urico v gledališču, pazimo na lepo vedenje in uživajmo ob junakih, ki nas bodo razveselili v četrtkovem dopoldnevu!
Vodja kulturnega dne: knjižničarka Marta Grkman Repolusk
Zgodba o Petru Panu je zgodba o večnem odraščanju. Peter Pan si želi za vselej ostati otrok, saj je prepričan, da nas odraščanje oropa domišljije in postanemo dolgočasni. Gre za eno najbolj znanih in slovitih pravljic na temo odraščanja, spoznavanja novih občutkov in sprejemanja odgovornosti, pri tem pa je obdana z veliko mero čarobnosti in simbolike. Peter Pan se noče postarati, noče niti zrasti, želi si leteti, se bojevati s kapitanom Kljuko in raziskovati deželo Nije. Ta prebrisani in poskočni fant osvaja otroško domišljijo in srca po vsem svetu že več kot sto let, njegova podoba pa je zaživela že v mnogih filmih, muzikalih, predstavah in knjigah.
Zgodba se začne, ko dvanajstletna Wendy in njena brata, osemletni Jaka in petletni Miha, po družinskem prepiru odletijo v deželo Nije. Na otok gusarjev, Indijancev, vil in morskih deklic. Ampak fantje iz Petrove klape sestrelijo Wendy tik pred pristankom – tako jim je namreč naročila Petrova ljubosumna vila Zvončica –, Miha in Jaka pa kmalu zatem izgineta. Izginila sta tudi indijanski zaklad in šestletna indijanska poglavarka Tigrasta Lilija. So imeli prste vmes kapitan Kljuka in njegovi gusarji? Peter Pan ali fant, ki ni hotel odrasti je igra, ki jo je pred več kot sto leti napisal škotski pisatelj in dramatik J. M. Barrie in jo potem, ko je doživela izjemen uspeh, razširil v roman in izdal pod naslovom Peter in Wendy. A kot je svet sčasoma postajal vedno bolj infantilen, tako je iz naslova izginjala tudi Wendy. Ostal je le Peter. In vtis, da je zgodba o odraščanju, o pogumu in o moči domišljije njegova zgodba. Pa ni. To je Wendyjina zgodba, tvoja, moja, njihova, malo pa tudi njuna in najina. (vir: http://www.lgl.si/si/predstave/vse-predstave/771-Peter-Pan#.YiC2aejMLcs )
